Opis postojanke
Zavetišče pod Špičkom je zaprto. Prenočevanje je možno v zimski sobi, ki je opremljena s 5 ležišči in odejami.
Zavetišče stoji na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči. Zaradi izredne lege ob poti na Jalovec je postalo pretesno, zato so leta 1979 izdelali načrte za novogradnjo. Leta 1981 so staro zavetišče podrli in začeli graditi novo. Leta 1983 so zgradili še prizidek s sanitarjami in zimsko sobo. Novo zavetišče so slovesno odprli 3. julija 1983 ob 80-letnici organiziranega planinstva v občini Jesenice in 90-letnici ustanovitve SPD. Leta 1993 so pri zavetišču namestili 2000-litrsko cisterno za vodo in leta 2006 še eno 2000-litrsko cisterno za vodo. V letu 2007 so kočo povečali in s tem pridobili tudi novo zimsko sobo. V letu 2014 je zavetišče poškodoval snežni plaz in zato je bila izvedena sanacija poškodovane koče.
V notranjem prostoru je 20 sedežev, pri mizah pred kočo pa 50; na skupnem ležišču je 20 ležišč, v zimski sobi pa 6; notranji prostor ogrevajo s pečjo; sanitarije, voda kapnica, razsvetljava (sončna celice).
Razgled:
Od zavetišča je eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah. Proti vzhodu se razprostira kotanjasta, z boričevjem porasla Rutarska Trenta, ki zložno pada v Zadnjo Trento, prek katere seže pogled naprej proti Zgornji Trenti, ki jo obkrožajo Prisojnik, Razor, Planja in Pihavec, za slednjim pa vidimo tudi Triglav; na jugovzhodni in južni strani sledimo najprej grebenu nad Zadnjo Trento z Ušjem in Trentskim Pelcem, potem pa se pogled ustavi na skalnih strminah Pelcev in Vršaca; zahodno se tik za zavetiščem dvigata Mali Ozebnik in Vrh Zelenic, severno pa Veliki Ozebnik, ki zakriva pogled na Jalovec, desno od Velikega Ozebnika se širijo strmali Velike Dnine. |