| V času ustanavljanja Slovenskega planinskega društva (SPD),
ki je zaživelo 27. februarja 1893, je vzporedno nastajala še ena zgodba, tesno
povezana z delovanjem društva. Leta 1889 je službovanje na Dovjem prevzel
župnik Jakob Aljaž (rojen 6. julija
1845 v Zavrhu pod Šmarno goro – umrl 4. maja 1927 na Dovjem). Že dve leti pred
prihodom na Dovje je Aljaž prvič stopil na Triglav. Leta 1895 je bil ustanovni
član podružnice SPD v Radovljici, postal pa je tudi namestnik načelnika
podružnice. Njegovo zavzemanje za Triglav je po tem imenovanju prišlo še bolj
do izraza, čeprav delovanje SPD-ja sprva ni bilo usmerjeno h končnemu prevzemu Triglava iz nemških rok.
Večina zemljišč v okolici triglavskega vrha je bila v lasti Verskega sklada, ki
je bil bolj kot Slovencem naklonjen nemškim obiskovalcem gora. Aljažu pa je leta
1895 uspelo od dovške občine za 1 goldinar kupiti zemljišče na vrhu Triglava.
Od občin Dovje in Mojstrana je 15. aprila 1895 za en goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, za
skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, ter začel izdelavo stolpa. V Planinskem vestniku so maja 1895 zapisali: "Marsikomu
se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti
g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe. Aljažev stolp
bo najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu."
Mojstra Antona Belca
iz Šentvida pri Ljubljani je zadolžil za izgradnjo Aljaževega stolpa. Izdelan je bil iz debele pocinkane pločevine in železnih
stebrov, zlitih z betonom. Z Belcem sta ga skupaj s še tremi delavci postavila
v dveh dneh. Prespali so v Dežmanovi koči. Imeli so srečo, da je bil Triglav tiste dni ovit v meglo in ni bilo
nemških planincev, ki so v svojih kočah imeli pri prostoru in prenočiščih prednost
pred Slovenci. Takšno razlikovanje je Aljaža tudi napeljalo k zamisli za
postavitev slovenske koče na Kredarici.
Aljažev stolp je skozi zgodovino večkrat spremenil svojo podobo. (Vir: Slovensko planinstvo)
Nakup zemljišča vrh
Triglava in postavitev stolpa sta Aljažu prinesla pravdarski spopad z
nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji
uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. S to obtožbo so hoteli
doseči rušenje stolpa. Aljaž pa se je obtožbam uprl, češ da so 40 let poprej
civilni inženirji postavili na vrhu le leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena.
Preiskava, ki jo je vodil deželni geometer, se je vlekla kar pol leta, ne da bi
Aljaž zanjo vedel. Pri tem so bili zaslišani kmetje, planinci, lovci in
vodniki. Vendar pa je bil Aljaž pripravljen na obrambo, saj je imel priči, ki
sta bili pripravljeni potrditi njegovo navedbo o leseni piramidi. To sta bila
vodnik Janez Klinar – Požganc in srenjski
sluga Gregor Legat. Končno je pravdo
ovrgel vojaški stotnik Schwarz,
ki je pričal, da podzemeljske triangulacijske točke na Triglavu nikoli ni bilo
in da je na tem mestu stala lesena piramida. Stotnik je nato Aljaža prosil, da
bi za mero vzel stolp in v sredini tlorisa zakopal škatlo s pergamentom
kot pravo triangulacijsko točko. Po takšni ureditvi triangulacijske točke pa je
to pomenilo, da je stolp pod cesarskim varstvom, čeprav v Aljaževi lasti.
Aljaž je o tem burnem delu svojega življenju zapisal: "Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je
največ moja zasluga. Pridobil sem dovško občino (prej so Nemci tukaj gospodarili!)
in okrepil sem Slovensko planinsko društvo." Aljaž je kasneje stolp in
zemljišče podaril SPD.
Vir: Slovensko planinstvo (Peter Mikša in Kornelija Ajlec)
-----------------------
Povezane novice:
Zaživel sklad za ohranjanje Aljaževega stolpa, razstava na ogled v Planetu Tuš v Kranju
Župnik, ki je za vrh Triglava odštel toliko, kot bi plačal za 50 jajc ali 4 golobe (Planet Siol.net)
Aljažev stolp kljubuje tudi po 120 letih (Nedelo)
VIDEO: Zob časa načel Aljažev stolp (Planet TV)
Aljažev stolp z zgodbo, "edinstveno v Alpah in verjetno v celotnem svetu" (MMC RTV Slovenija) |
