V Slavkovem skoraj 60-letnem obdobju
aktivnega koncertiranja po vseh celinah in domačih odrih se je zgodilo več kot
10.000 nastopov. Njegovo izvirno izvajanje, enako unikatno skladanje in izbor melodij
in vsebin so se poslušalcem tako močno približali, da je s predvajanji in
izdajo plošč, kaset in plošč dosegel in presegel vse rekorde v plasmajih in
prodaji. Vseskozi aktivno delovanje ansambla je pripomoglo, da so bile na
Avsenikovih koncertih vedno polne dvorane, štadioni, avditoriji. To je osnovno
merilo, da je ansambel Avsenik dosegel svoj vrhunski edinstveni cilj, ki se je
tako trajno zbližal z ljudmi, ki jim je
bila ta glasba najbolj namenjena.
Njegova, Avsenikova sporočila so bila
najbolj navezana na slovensko alpsko tematiko in vsebine, v katerih se je v
muziciranju dotikal veselja, sreče, otožnosti, naravnih lepot, gora, biserov
Slovenije. Kljub taki slavi in veličini je Slavko
Avsenik ostal zvest Begunjam, Gorenjski in Sloveniji. Postal je izjemno
velik in upoštevan ambasador slovenstva, kajti kjer koli v svetu je bil, je bil
ponosen, da je Slovenec.
Tudi na slovensko planinstvo, na gore in hribe, je bil navezan z vso
srčnostjo in vnemo, kar je tudi dokazal z Avsenikovim koncertom v pomoč in
podporo gradnji novega Triglavskega doma na Kredarici. Skomponiral je veliko planinskih skladb in melodij, ki so
postale "večne", opevane in ponarodele. Med najbolj znanimi še
posebej izstopajo: Aljažev stolp, Odmev s Triglava, Klic gora, Hribovski
valček, Planinski valček, Po cvetočih planinah, Pod Dobrčo, Polka na Voglu,
Prelepa zelena Begunjščica, Pogled z Jalovca, Pri Valvazorjevi koči, Lepe so te
Karavanke, Na Robleku, Na Zelenici. Melodija in pesem Na Golici pa je postala
svetovni ljudski fenomen. Žal se mu ena zadnjih želja, da bi se povzpel na
Golico, na vrh in v planinsko kočo, ni uresničila. In tako je ostalo, da je s
pesmijo, opevano "Golico", s katero je ansambel bratov Avsenik najbolj
uspel, se ni mogel srečati z njenimi lepotami in svežino.
Tudi planinci in gore se bomo Slavka še
dolgo spominjali z vso hvaležnostjo in prijaznostjo.
Franci Ekar |
