Na koncu izpolnjevanja ankete so lahko predstavniki društev postavili tudi vprašanje oz. podali pripombo ali komentar za vodstvo PZS. To možnost je uporabilo 48 društev. Predsednik PZS je skupaj s člani predsedstva PZS preko poletja podrobno preučili vseh 48 prejetih vprašanj in smo na vsako vprašanje pripravili odgovor oz. pojasnilo. Namerno ni zajet podatek o tem, katero društvo je posredovalo določeno vprašanje, saj so vprašanja zelo raznolika, odgovori pa bodo verjetno zanimivi za širši krog planinskih funkcionarjev, ne glede na to, kdo je podal vprašanje.
Nekatera vprašanja posegajo tudi na delovno področje drugih organov PZS, zato je pri teh vprašanjih tudi navedeno, kateremu organu PZS bomo vprašanje poslali v dodatno obravnavo.
Zaradi avtentičnosti objavljamo vprašanja v obliki, kakršna so bila originalno zastavljena. Vprašanja so označena z odebeljeno pisavo in so skupaj z odgovori razdeljena v več posameznih tematskih sklopov.
ČLANARINA PZS
Predlog naših najstarejših planincev, ki se več ne udeležujejo izletov, a so še vedno pripadni planinski organizaciji. Ker ne koristijo ugodnosti članarine, predlagajo simbolično plačilo (npr. 10 €).
Vprašanje podporne članarine je v naši organizaciji prisotno že vrsto let. Ker ima morebitna uvedba tako pozitivne kot negativne učinke, je potrebno tovrstne predloge zelo temeljito preučiti. Skladno z napovedjo pa bo konec poletja v razpravi predlog prenove kategorij članstva in je to ena izmed priložnosti za širšo razpravo o tem predlogu.
Nujno potrebno bi bilo uvesti dodatno kategorijo članarine za navadne občane, ki ne bi vključevala zavarovanje v tujini in bi bila temu primerno nižja.
Slovenski planinci vedno pogosteje obiskujemo tuje gore, poleg tega pa se je potrebno zavedati, da se lahko tudi ob planinarjenju na obmejnih gorah zgodi nesreča in če posredujejo tuji reševalci je potrebno kritje teh stroškov. Glede na veliko število članov planinske organizacije imamo že vrsto let ugodne zavarovalne premije in če bi npr. želeli dodati novo B kategorijo brez zavarovanja za tujino bi to predstavljalo nižje stroške v višini 3.66 € oz. 15 % pri celotnem znesku B članarine. V primeru, da bi se večje število odraslih članov odločilo za to možnost, bi se verjetno posledično povečala premija za ostale B člane, kar pomeni, da bi se verjetno v tem primeru tudi povečala višina B članarine. Ob tem pa je potrebno upoštevati vsa dodatna logistična opravila, ki jih prinaša nova vrsta članstva, zmanjšanje preglednosti sistema planinske članarine ... Usmeritev vodstva PZS je, da bi postopno sedanje število vrst članstva zmanjševali in ne povečevali.
Zakaj morajo društva plačevati izkaznice, vpisne knjige in podobno?
Članske izkaznice je v letih 2013, 2014 in 2015 krila PZS iz sredstev, ki ostanejo PZS od članarine. Z letom 2016 je predvideno, da bodo članske izkaznice za nove člane plačljive, še naprej pa bodo ostali brezplačni dnevniki Ciciban planinec in Mladi planinec za naše mlade člane. Predlog o brezplačnih vpisnih knjigah za koče in vrhove bomo preučili, a je načelom izvedljiv, če bi pridobili sredstva za financiranje.
Ureditev dvojnega članstva PZS.
V letu 2013 smo izvedli analizo dvojnih članov in ugotovili, da je bilo le-teh manj kot 200 (od skupno okoli 55.000). Pri zagotavljanju posebnega statusa dvojnih članov je potrebno kar nekaj logističnega dela tako na ravni PD kot na ravni PZS, zato zaenkrat preučujemo možnosti, da bi zadevo urejali preko NAVEZE. Pred tem pa moramo glede dvojnega članstva izvesti ustrezno javno razpravo in ugotoviti, kakšen način urejanja je najprimernejši za večino.
PZS naj večje spremembe kot je bila letošnja članarina pripravi pravočasno, saj želimo določene stvari objaviti v našem glasilu in potrebujemo te informacije že v začetku decembra.
Pri spremembah v sistemu članarine gre vedno za velik obseg dela, ki ga je potrebno opraviti, tako v okviru PZS kot v društvih. Verjamem, da je bilo zelo malo aktivnosti izvedenih v izven dogovorjenih rokov, za veliko večino pa smo se potrudili, da so bile izvede skladno z dogovorjenimi roki.
Več posluha za planince v društvih - za mlade -članarina in na socialne razmere.
Za to si vsi prizadevamo, a poti do tega so lahko različne. Razpravo o tem lahko opravite tudi na vašem MDO PD in pripravite konkretne predloge.
Na Občnem zboru je bilo sprejeto naslednje:
Sklep št. 2
Člani PD pozivamo vodstvo PZS, da zagotovi enakopravno obravnavo vseh članov, ki jim morajo biti zagotovljene enake osnovne obveznosti, pravice in ugodnosti. Nedopustno je, da se na primer samo kategoriji A članov, v članarino vključuje prispevek za planinski kažipot in prispevek za sklad za planinske poti in koče. Podpiramo pa to, da vsi člani iz članarine prispevajo del sredstev za planinske poti in koče.
Sklep št. 3
Člani PD menimo, da je potrebno ponovno proučiti sistem zavarovanj, ki je vključeno v članarino. Če že nudimo zavarovalna jamstva, bi morali člani imeti enak osnovni prispevek, ki bi zagotavljal enake zneske za nezgodno smrt, invalidnost, stroške reševanja, zdravstvene asistence. Osnova za kritje stroškov reševanja bi morali biti najvišji stroški zahtevnega reševanja z uporabo helikopterja v EU. Službe PZS, ki pomagajo tržiti zavarovanje, v zadnjem času opozarjajo, da lahko pridemo v situacijo, ko nas bodo na turi v obmejnih gorah reševali tujci. Za člane B, S+Š, P+O v tem primeru krije le 3.000 €. Člani B pa hodijo tudi po zahtevnih poteh v tujini, zato bi moral biti ta znesek neprimerno višji.
Verjetno je v tujini strošek reševanja za vse člane enak in če sklepamo po znesku za A, bi moralo biti kritje za eno reševanje v tujini precej višje.
S sedanjim zavarovanjem zavajamo članstvo, ki bo moralo v primeru nesreč razliko do polne cene povprečnega reševanja dodatno plačati.
V osnovno zavarovanje bi moralo biti vključeno tudi zavarovanje odgovornosti planinskih društev, zavarovanje odgovornosti predsednikov planinskih društev in tistih članov društva, ki so nosilci aktivnosti v društvu. Ostale možnosti zavarovanj lahko zavarovalnica ponudi ločeno od osnovnega zavarovanja. Za agitiranje in pridobivanje članov takšnih dodatnih zavarovanj pa bi morala biti društva posebej stimulirana.
Po poletnih počitnicah bo izvedena javna razprava o vrstah članarine in sestavni del razprave bodo tudi ugodnosti članstva. Vsekakor prosim, da se takrat vključite v razpravo v okviru vašega MDO PD.
Zavarovanje iz naslova planinske članarine je po mojem osebnem mnenju dober približek različnim željam in potrebam ter temu, kar smo pripravljeni plačati. Zavarovanje je v zadnjih letih primerljivo in zelo konkurenčno podobnih zavarovanjem drugih, tudi tujih organizacij. Vsako bistveno poseganje v sistem zavarovanj pa je povezano tudi z razpravo o višini članarine. Hvala za vse konstruktivne pripombe, ki jih bom posredoval Odboru za članstvo PZS z namenom, da jih preučijo.
Vprašanja glede PV so v tem trenutku brezpredmetna. Menja baze se ni upoštevalo, ko se je vodstvo PZS odločalo, da PV izloči iz članarine A.Mnenja o vključenosti naročnine na PV v A članarino so bila vedno deljena. Ko je bila naročnina del A članarine smo prejemali kritike, zakaj morajo imeti A člani tudi naročnino, sedaj ko ni več vključena, pa so vprašanja ravno obratna. Po uvedeni spremembi je bilo možno praktično za enako ceno, kot je bila prej A članarina, plačati B članarino skupaj z naročnino, zato morebitni finančni zadržek glede spremembe ni upravičen. Je pa bila glede nameravane spremembe izvedena širša razprava znotraj planinske organizacije, saj so v kar enajstih od dvanajstih meddruštvenih odborih obravnavali to tematiko. Na sami seji UO PZS pa je tudi velika večina članov podprla to spremembo.Ne smemo pa pozabiti, da to ni jedro težave glede premajhnega števila naročnikov PV. Vsi skupaj bi morali narediti več, saj ne moremo biti zadovoljni s tem, da imamo 4000 naročnikov PV pri 55.000 članih in več kot 300.000 slovenskih ljubiteljev gora. Res se je zgodil določen manjši osip naročnikov na PV, a to so bili predvsem tisti, ki so bili pred tem nezadovoljni z vezavo A članstva z naročnino na PV.
Želimo da bi se cena članarin ne zviševala. V našem okolju je večina članov finančno slabo stoječa. To se zelo pozna v upadu članstva. Ljudje seveda hodijo v gore, niso pa naši člani, kar se mi zdi škoda.
V planinski organizaciji po nenapisanem pravilu vsake tri leta opravimo razpravo o primernosti cene članarine glede na ugodnosti in glede na splošno stanje v državi. Čeprav splošno stanje ni najboljše, pa smo se tudi zaradi tega, ker je članarina pomemben vir sredstev za izvajanje programa dela planinske organizacije in ker se drugi viri prihodkov stalno zmanjšujejo (sredstva države in lokalnih skupnosti, sponzorstva, donacije ...) odločili za dvig cen, ki je bil prvi dvig po treh letih. Vsa društva spodbujamo, da dodatna sredstva, ki jih bodo prejela iz naslova povečanja članarine, namenijo za povečanje obsega vsebine dela, saj opažamo, da je ravno pestra vsebina najpogostejši vzrok za povečevanje članstva v društvih.
Zakaj se ni upoštevalo mnenje članstva, da se članarina za leto 2015 ne poviša?
Glede povišanja članarine so podani odgovori na nekatera predhodna vprašanja.
Rad bi dobil strokovno pomoč pri vnašanju članarine v domeno, saj je prejšnji vnašalec odpovedal sodelovanje in bi imeli kodo za novo osebo.
Pomoč pri uporabi informacijskega sistema NAVEZA zagotavlja strokovna služba PZS in z veseljem vam bodo pomagali.
Zakaj se barva znamkic enotna za vse kategorije, zaradi tega prihaja do zamenjave znamkic?
Enotna barva je bila uporabljena zaradi racionalizacije pri stroških tiska, saj bi več barvni tisk izdelavo močno podražil zaradi dodatne šifre za aktivacijo zavarovanja, ki je v letu 2015 novost na znamkici.
Ali bo kdaj članarina vezana na leto od datuma plačila ali bo vedno le koledarsko leto? Sprašujem predvsem zaradi mlajših članov (otrok).
Časovno premakljiva članarina je želja za prihodnost, a smo ob analizi stanja ugotovili, da bi morali za časovno premakljivo članarino izvesti številne spremembe predvsem v logistiki članarine. Prvi pogoj je 100% vzpostavitev centralne evidence članstva, katera bo verjetno vzpostavljena letos.
Članarina: ne od 1.1.-31.12., temveč 12 mesecev glede na plačilo članarine, npr. 1.2.-1.2.
Odgovor glede časovno premakljive članarine je že bil podan.
Pohvalila bi delo na PZS,redno dobivamo vsa pojasnila in odgovore na naša vprašanja. Povišana članarina za B bi lahko vključevala Planinski vestnik - škoda!!
Hvala za pohvalo. Naročnina na PV pa je višja, kot je znesek B članarine, zato predlog ni izvedljiv. Drži, da imajo nekatere druge nevladne organizacije v Sloveniji v osnovno revijo vključeno tudi revijo, a je v teh organizacijah letna članarina bistveno višja, kot v PZS. Iščemo pa vir sredstev, da bi lahko vsem članom planinske organizacije vsaj enkrat letno podarili eno številko PV.
Člani društva oz. člani upravnega odbora smo načeloma zadovoljni z delovanjem PZS in simpatiziramo z našo organizacijo. Je pa res, da se je v zadnjem času porajalo precej vprašanj, bolje rečeno pripomb glede na zvišano vrednost članarine. Pošteno povem, da povišanju članarine ni bil naklonjen večji del članov UO-ja.
Hvala za izraženo mnenje. Glede povišanja članarine pa so bile obrazložitve podane pri predhodnih vprašanjih.
S strani PZS bi si želel večjo pomoč društvom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v povezavi z ministrstvom. Izkušnje nam kažejo, da oddaja koče v najem najemnikom pomeni počasen propad koče, ker najemnik koče ne obnavlja, društvo pa zaradi nizke cene najemnine za to nima denarja (To dokazuje stanje precejšnega števila slovenskih planinskih koč) Drug problem je stroga zakonodaja, ki od letos naprej ne omogoča nikakršnega plačila upokojencem, čeprav vsi vemo, da so prav upokojenci tisti, ki opravijo veliko dela na področju gospodarske dejavnosti društev. Večina dela se res opravi prostovoljno, ampak za delo oskrbnikov v poletni sezoni, ki so upokojenci, bi bilo treba v dogovoru z ministrstvom najti neke rešitve za minimalno plačilo. Tudi redna zaposlitev enega ali dveh oskrbnikov ni dobra rešitev, saj v poletni sezoni ob vikendih v kočah z dobrim obiskom dela 6 - 8 ljudi. Omenil sem samo nekaj težav s katerimi se spopadamo v društvih, ki v lastni režiji oskrbujemo koče in bi jih bilo potrebno umiliti.
Navedena tematika je bila obravnavana na letošnji konferenci planinskega gospodarstva, kjer smo k sodelovanju povabili zunanje strokovnjake. Skupna ugotovitev je bila, da za planinska društva velja enaka delovno-pravna zakonodaja, kot za ostale gospodarske subjekte. Glede na splošno usmeritev delovanja kar nekaj preteklih vlad (čim manj izjem na davčnem in zakonodajnem področju) je vsako pričakovanje posebne obravnave planinskih društev zelo težko uresničljivo. Verjamemo, da so problemi veliki, a PZS lahko na tem področju pomaga predvsem s svetovanji in zastopanji interesov planinstva pri državnih organih.
PLANINSKE KOČE
Zakaj PZS ne sponzorira društev, ki imajo koče z materialom kot so kozarci, prtički, odeje itd.?
Že dlje časa preučujemo možnosti, da bi za planinske koče zagotovi vsaj del potrošnega materiala v enotnem, mogoče unikatni grafični zasnovi. To pa je predvsem povezano s sistemom skupne nabave, kjer je po prvem velikem navdušenju društev ob pripravi konkretnih oblik skupne nabave žal prišlo do znatnega osipa interesa. A projekt skupne nabave bomo razvijali še naprej in upam, da bo k temu projektu pristopilo čim več društev.
Zanima me, kako se bo reševala problematika planinskih koč v zvezi z ureditvijo odplak?
Načeloma je ureditev primernega odvajanja odpadne vode iz planinskih koč odgovornost društev oz. lastnikov objektov, a PZS društvom že vrsto let nudi podporo pri urejanju te problematike, predvsem z brezplačnim svetovanjem preko Svetovalne pisarne PZS, z izvedbo različnih konferenc in posvetov na to temo ... Poleg tega smo pripravili projekt celostne ureditve te problematike in ugotovili, da bi celotna ureditev skladno z zakonodajo bila vredna ca. 5,5 mio€, kar pa so za planinsko organizacijo bistveno prevelika sredstva, da bi lahko problematiko sami uredili. Aktivno iščemo vire za sofinanciranje, a brez aktivne vloge države to ne bo izvedljivo. Na to ustrezne državne organe opozarjamo že leta, a posebnega uspeha do sedaj še nismo dosegli.
Vprašanje za predsednika Zveze; V kakšnem času lahko pričakujemo odgovor na našo pisno ponudbo za odprtje nove planinske postojanke? Odgovor je nujen za naše nadaljnjo pripravo za obeležitev našega jubileja v letu 2016.
V času od izpolnjevanja ankete do priprave odgovor je bil vašemu društvu že posredovan odgovor glede planinske koče, prav tako je bil izveden ustrezni sestanek. Verjamem, da ste pridobili dovolj informacij, da boste lahko sprejeli nadaljnje odločitve.
Pogrešamo mnenja planinskih društev (izkušnje), ki so svoje koče že predstavili na sejmih v okviru PZS. Kako so promovirali kočo, kaki so bili odzivi obiskovalcev? Ali je tak način promocije primeren in daje rezultate?
Vsaka promocija je tek na dolge proge, a dolgoročno zagotovo daje rezultate. Ker je v takšnih primerih najprimernejša neposredna komunikacija predlagam, da pri poročilo o sodelovanju PZS pri določenem sejmu poiščete spisek društev, ki so sodelovala na predstavitvi in jih sami povprašate o njihovem zadovoljstvu.
Pogrešamo konkretno pomoč npr. pri zaposlovanju delavcev na planinskih postojankah (delo upokojencev - primer pogodbe, ki zadostuje zakonskim določilom....).
Glede na to, da je PZS prostovoljska organizacija, neposredne pomoči na tem področju ne moremo zagotavljati, za to pa organiziramo tovrstna predavanja v okviru posvetov za planinska društva, konference planinskega gospodarstva ... kjer zunanji strokovnjaki predstavijo tematiko in tudi odgovarjajo na vprašanja. Poleg tega pa tovrstno svetovanje deloma zagotavljajo tudi regionalni odbori nevladnih organizacij, stičišča nevladnih organizacij.
Hitrejša odzivnost na pozive s strani društev (izkaznice za mladino (P+O), ki se ukvarja s športnim plezanjem).
Tematika je od oddaje vaše ankete do danes že urejena.
PLANINSKA DRUŠTVA
V našem društvu smo mnenja, da bi bilo s strani PZS zelo dobro, če bi PZS vsako leto nagradila tista društva, ki uspejo pridobiti v svoje PD nove člane in s tem povečajo število članov. Nagrada bi lahko bila v obliki kakšne planinske edicije.
Zelo smiseln predlog, ki ga bomo posredovali Odboru za članstvo PZS z namenom, da pripravi konkretne predloge za izvedbo. Menim, da je možna realizacija že v začetku leta 2016.
Skoraj identično anketo smo izpolnjevali konec novembra 2014. Zakaj ponovno zahtevate skoraj identične podatke?
Identično je bilo samo preverjanje splošnih podatkov društva, saj so le-ti zelo pomembni za izvajanje različnih aktivnosti. Ostale vsebine ankete (Planinski vestnik, plezališča, umetne plezalne stene, planinska spominska obeležja, nepremičnine, zaposleni ...) smo zbirali prvič.
Vse preveč komplicirano.
Za odgovor bi potreboval malce bolj natančen opis, kaj je preveč komplicirano. A dejstvo je, da brez ustreznih podatkov PZS ne more izvajati vseh dogovorjenih aktivnosti, poleg tega pa so številne aktivnosti povezane tudi z zahtevami zunanjih institucij (državni organi, zavarovalnice ...).
PZS z razvejano dejavnostjo uresničuje pričakovanja članstva v PD (pomoč pri normativni ureditvi, članarini, zavarovanju članstva, ugodnostih za članstvo, pri izobraževanju kadra za delo v PD, podeljevanju priznanj, pozornosti ob društvenih obletnicah, skrbi za obeleževanje najvažnejših jubilejev planinske organizacije, skrbi na področju planinske literature, vodnikov in kart, če izpostavimo le nekaj področij).
Hvala. Si bomo prizadevali, da tako ostane tudi v prihodnje.
V preteklem letu smo imeli veliko težav s potrditvijo novega Pravilnika o društvih in to predvsem zaradi slabo pripravljenega osnutka. Več nedorečenih členov,ki so bili povzeti iz Statuta PZS kateri pa niso veljala za društva.
Vzorčna pravila za društva smo pred objavo poslali v preverjanja ne več upravnih enot, a žal nismo prejeli enotnih stališč, zato vseh pripomb nismo mogli upoštevati. V večini primerov so društva brez težav registrirala statute na pristojnih upravnih enotah, bili pa smo obveščeni o nekaj primerih pripomb upravnih enot na statute društev. Po preučitvi razlogov smo ugotovili, da večina tovrstnih pripomb izhaja iz neenotne presoje statutov s strani upravnih enot. Na to pa PZS žal ne more vplivati.
PZS naj aktivno spremlja spremembe zakonodaje, ki ima vpliv na delovanje društev, o spremembah naj obvešča društva, kot je dobra praksa v letu 2015.
V PZS zelo aktivno spremljamo zakonodajne postopke in o vsem tem tudi redno obveščamo planinsko javnost. Žal pa so odzivi društev prej izjema kot pravilo. Je pa res, da je v zadnjih letih izredno naraslo število pravnih aktov, ki jih sprejema ali spreminja država, tako da je že sledenje zelo težko, kaj šele aktivno sodelovanje. Na tem področju bomo tudi v prihodnje izvajali aktivnosti skladno z možnostmi in bomo zelo veseli še aktivnejšega sodelovanja društev.
Me veseli, da ste zadovoljni z delom strokovne službe, ki opravlja veliko zelo kakovostnega dela, ki pa je pogosto skrito očem prostovoljcem.
Prosimo, da se PZS aktivno vključi pri pripravi zakona o davčnih blagajnah in se za potrebe društev najde kakšna bolj enostavna rešitev kot so vezane knjige računov ali davčne blagajne. Sodelovanje s strokovno službo na PZS je zelo dobro in učinkovito in naj tako ostane tudi v prihodnje.
PZS se je aktivno vključila tudi v to problematiko, a žal nam ni v prid dejstvo, da je na področju finančne zakonodaje v Sloveniji zelo težko spremeniti usmeritve, ki jih je sprejelo Ministrstvo za finance. Predvsem gre tukaj za željo, da je v finančni zakonodaji čim manj izjem in to zagotovo ni v korist prostovoljskim organizacijam, kot je planinska. Pri uresničevanju naših interesov na tem področju smo se povezali tudi z drugimi nevladnimi organizacijami, a žal nismo bili uspešni niti na ravni ministrstva kot tudi ne na ravno državnega zbora, ki je julij sprejemal zakon. V enakih postopkih so bila zavrnjeni predlogi tudi številnih drugih organizacij, ne samo planinske.
Pripravljamo pa predlog ustrezne rešitve za zainteresirana planinska društva, ki ga bomo predstavili na jesenskih posvetih za planinska društva.
Pripomba; V društvu bi potrebovali nekaj promocijskega materiala (kakšen plakat) predvsem pa za vidnejšo označitev oglasnih prostorov na osnovnih šolah (delujemo v treh), da bi prisotnost mladih planincev na šoli bila bolj opazna. Prepričani smo, da jih imate kaj v založbi tudi za društva izven mest...
Propagandni material je objavljen na spletni strani PZS, delimo pa ga tudi ob različnih priložnosti. Vsem društvom, ki so se udeležila skupščine, smo pripravili paket promocijskega materiala za uporabo v društvu. Če vam ga še primanjkuje, prosim kontaktirajte pisarno PZS in se boste dogovorili za prevzem.
Aktivnosti, kot je npr. dan SI planincev, morajo biti dovolj jasno določene še predno se pripravljajo plani društev, to pomeni, da morajo biti najkasneje do sredine oktobra določeni in objavljeni najmanj datumi teh krovnih aktivnosti. Če se dela anketo, naj ta zasede največ 5 minut časa. Pri poročanju o dejavnosti, manjkajo možne druge planinske dejavnosti, npr. planinski družinski tabor. Sicer pa kogar zanima več o delu v društvu, lahko pogleda na društvene spletne strani.
Datumi vseh osrednjih aktivnosti PZS (Srečanje slovenskih planincev, skupščina in slovesna podelitev najvišjih priznanj) so vedno javno objavljeni že poleti za naslednje leto ravno z razlogom, da se lahko ti datumi upoštevajo pri pripravi društvenih aktivnosti. Prosim, če spremljate objave na spletni strani PZS, el. novice, Obvestila PZS, obvestila MDO PD ... kjer so ti datumi tudi praviloma objavljeni.
Tudi sam si želim čim krajšo anketo in upam, da vam ta anketa ni vzela preveč časa. Vsi podatki, ki ste jih posredovala društva, pa bodo pri delu organov PZS še kako koristni.
Z veseljem poročamo o različnih dejavnostih na področju planinstva, a žal je prepogosto razlog, da nekaj ni objavljeno v tem, da prispevkov ne prejmemo v objavo.
Društvene spletne strani so vsebinsko zelo različne in nekatere tudi neažurne, žal pa je tudi še nekaj društev, ki spletnih strani nimajo. Zato ostaja za zbiranje in obdelavo podatkov najprimernejša oblika spletna anketa, ki jo bomo izvajali tudi v prihodnje, seveda pa pri tem poskušali v čim večji meri uvajati načelo, da se za podatke, ki jih je društvo že posredovalo, v prihodnji anketi samo še preverja pravilnost.
Več pomoči vaših strokovnih služb. Npr. pogodba z oskrbnikom koče, e-računi, ostale novitete, katere premalo spremljajo društva.
Strokovna služba v okviru možnosti vsekakor zagotavlja pomoč in podporo društvom, a zaradi kadrovskih in finančnih omejitev pomoč na vseh področjih žal ni možna. Za vsa navedena področja so bila izvedena ali predavanja/posveti ali objavljeni prispevki na spletni strani PZS. Žal pa opažamo, da na tovrstnih predstavitvah sodeluje bistveno manj predstavnikov društev, kot bi po naših ocenah glede na vsebino programa dela bilo to potrebno.
Društva so vsako leto bolj obremenjena z administrativnimi deli za Planinsko zvezo Slovenije.
Določene administrativne postopke izvajamo na podlagi zunanjih zahtev (zavarovalnice, Zakon o društvih ...) in za vse administrativne naloge smo pripravili oz. še pripravljamo, da jih bo možno izvajati v elektronski obliki, kar poenostavi vnos podatkov kot tudi analizo podatkov. Glede na to, da delujemo v organizirani obliki, pa se administrativnim postopkom verjetno nikoli ne bomo mogli v celoti izogniti, bi pa pozval društva, da podajo konkretne pripombe o tem, katere administrativne postopke bi lahko skrajšali ali celo ukinili.
Zdi se nam neprimerno vprašanje o podatkih glede opravljenih tur v preteklem letu. Za nas to ni tako velik problem, nastane pa verjetno pri društvih, ki imajo tudi po več deset pohodov. Vse to vpisovati v anketo je ogromno dela.
V letu 2013 je bilo v anketi podobno vprašanje in s podatki za leto 2014 smo želeli preveriti, ali so nastale kakšne bistvene spremembe. Ker gre za osnovno dejavnost planinske organizacije, nam tovrstni zbrani podatki koristijo za mnoge namene, tako za področje odnosov z javnostmi kot sodelovanja z državnimi organi itd. Ker je spletna anketa hkrati tudi poročilo o društveni aktivnosti v preteklem letu, bodo tovrstna vprašanja v anketah tudi v prihodnje, bomo pa preučili, če so možne kakšne optimizacije.
Menimo, da je navajanje pohodov z navedbo datumov v tej anketi nepotrebno in nikogar ne zanima več.
Datumi v anketi niso bili zahtevani, samo število izvedenih aktivnosti. To so glavne aktivnosti planinske organizacije, zato so tovrstni številčni podatki zelo koristni pri načrtovanju dela, komunikaciji z mediji, uresničevanju planinskih interesov pri državnih organih ...
Kje vpišemo podatke o orinetacijskih tekmovanjih in o tekmovanju Mladina in gore?
Tovrstne podatke nismo zahtevali od društev, saj te evidence vodi MK PZS. Z anketo poskušamo od društev predvsem pridobiti podatke, ki niso zajeti v podatkovnih zbirkah PZS.
V kolikor potrebujete še kakšne informacije oziroma pojasnila smo vam na voljo. V času vsesplošne krize bi bilo dobro da PZS poskrbi za sofinanciranje izobraževanj in razpiše več natečajev za pridobitev sredstev, ki pomagajo društvom pri izpeljavi letnih planov (povrnitev stroškov vodnikom,...) in obnovo koč (energetska izkaznica, čistilne naprave, itd).
Hvala za pripravljenost sodelovanja. Glede sofinanciranja usposabljanj je bil podan odgovor pri enem od predhodnih vprašanj, pri obnovi planinskih koč pa PZS že nekaj let nudi društvom pomoč v obliki brezplačnih svetovanj strokovnjakov, hkrati pa bo kmalu objavljen razpis za sofinanciranje projektne dokumentacije za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč.
Veseli smo, da imamo zvezo. Menim, da deluje dobro, je odprta, odzivna in strokovna. Velik napredek čutim na področju prepoznavnosti, prisotnosti v širšem okolju, medijih. To je dobro za vse. Vesela in ponosna sem, da smo del tako dobre zveze.
Hvala za pohvalo. Uspešnost zveze je predvsem odvisna od uspešnosti vključenih društev in tudi na tem področju so opazni pozitivni premiki, čeprav splošne razmere v državi prostovoljskemu delu niso najbolj naklonjene.
Neposredna povezanost in tudi pripadnost PZS - PD se pomembno zmanjšuje s porastom birokratskih oblik komuniciranja. To vam lahko pove tudi odziv na to in podobne ankete in dopise po elektronski pošti. Neosebno komuniciranje je močan vpliv na zmanjšanje pripadnosti PZS.
Glede na velik obseg društev, vključenih v PZS, je za zbiranje splošnih podatkov o delovanju društev spletna anketa najbolj racionalna rešitev, tako za tiste, ki izpolnjujejo, kot za tiste, ki analiziramo rezultate. Se pa tako v vodstvu PZS kot v strokovni službi trudimo, da smo čim več prisotni na različnih aktivnostih, ki jih organizirate društva in se na ta način vzpostavlja tudi osebni stik. Ta pa je za planinstvo izredno pomemben in osebno si želim še več takšnih stikov, a aktivnosti je preprosto preveč, da bi lahko vodstvo PZS ob svojem prostovoljnem ukvarjanju z vodenjem PZS bistveno povečalo prisotnost na tovrstnih aktivnostih. Skušamo pa se udeležiti vseh obletnic in pomembnejših pridobitev društev, poleg tega pa organiziramo številne posvete iz različnih področij planinstva, kjer je veliko možnosti za osebni stik.
Več pomoči pri praktičnih rešitvah za društva v zvezi z izpolnjevanjem zahtev zakonodaje. Npr. izdaja računov za plačila z gotovino. S strani PZS so bila podana samo načelna stališča. Pričakovali bi konkretne rešitve, ki jih lahko uporabljamo na to temo, kakšna delavnica, dogovori z dobavitelji opreme in programske opreme za el. izdajo računov itd.
Zavedamo se te problematike in že iščemo rešitve tako na področju prilagoditve zakonodaje (tukaj so možnosti za uspeh zelo majhne) in pri podpori društvom ob uvajanju davčnih blagajn. Predvidevam, da bomo lahko predloge rešitev predstavili na jesenskih posvetih za planinska društva, vsako društvo pa se bo seveda samostojno odločalo o najprimernejši rešitvi.
Ali lahko pričakujemo še kakšna nadaljnja dejanja s strani PZS za pomoč društvom, ki vodijo osebe s posebnimi potrebami. Morda bi lahko imele osebe s posebnimi potrebami nižjo članarino ali kakšno drugo ugodnost. Morda bi lahko PZS na ta račun prijavila kakšen državni ali celo evropski projekt.
Načeloma podpiramo aktivnosti in programe za osebe s posebnimi potrebami v planinski organizaciji, a se vedno znova srečujemo s pomanjkanjem ustreznih kadrov.
Ne zanašajte se na e-medije, prisluhnite članstvu-društvom, upoštevajte njihove pripombe, verjamemo, da vam bodo v veliko pomoč, ne bodite samozadostni!!!
Iz preteklih odgovorov, predvsem pa iz opravljenega dela, je zelo verjetno razvidno, da vodstvo PZS ni samozadostno in tudi nima takšnega namena. Je pa planinska organizacije izjemno velika in ob upoštevanju dejstva, da svoje funkcije opravljamo prostovoljno, je tudi naš čas, ki ga namenjamo planinstvu, omejen. A vseeno si prizadevamo za različne oblike osebnih stikov znotraj in zunaj planinske organizacije, preko katerih poskušamo čim bolj razumeti trenutne želje in potrebe.
Obširno anketo smo izpolnili 16.11.2014 z vsemi podatki, ki smo vam jih ponovno navedli v tej anketi in ne vem, zakaj jo je treba ponoviti po štirih mesecih.
Jeseni smo društva prosili, da ste vnesli podatke o načrtovanih aktivnosti v letu 2015 za objavo v Planinskem kažipotu, sedanja anketa pa je namenjena predvsem analizi delovanja v letu 2014 ter pridobitvi stališča društev do določenih aktualnih tematik.
Več uporabnih informacij v zvezi z davki.
Tovrstne informacije poskušamo predstaviti tako preko spletne strani, kot na različnih posvetih. Se pa je potrebno zavedati, da na področju davkov praviloma za planinska društva ni nobenih posebnosti. Žal.
Več sredstev za PD in subvencioniranje Planinskih šol ...
Za to si seveda prizadevamo, a potrebno se je zavedati, da lahko večino teh sredstev pridobimo sami preko javnih razpisov, kjer pa so običajno tudi zahtevni pogoji za izvedbo aktivnosti. Žal ob tovrstnih primerih zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje PD ugotavljamo, da imamo preveč primerov nerealiziranih dogovorjenih aktivnosti, neoddanih poročil ... kar seveda močno otežuje nadaljnje prijave za različne projekte.
Pri razpisu za sofinanciranje usmerjevalnih tabel na planinskih poteh pa se nam redno dogaja, da imamo težave s pridobitvijo dovolj velika števila prijav društev za porabo sredstev skladno z razpisnimi pogoji.
Več informacij o delu KŠP (že lep čas brez glasu o njihovi dejavnosti, izobraževanju).
Od oddaje vaše ankete do danes so bila izdana ustrezna obvestila, aktivnosti pa so bile predstavljene tudi na majskem zboru KŠP.
PLANINSKA ZALOŽBA IN PLANINSKI VESTNIK
Pripomba 2: pred dobrim letom dni smo na založbo Zveze naslovili prošnjo, da bi nam odstopili vsaj po en izvod tiskanih edicij, ki jih je Založba izdala. Te bi namestili na našo knjižno polico, ki jo imamo postavljeno v Matični knjižnici v Lenartu, s katero smo želeli omogočiti, da tudi obiskovalci knjižnice v Lenartu lahko prebirajo našo literaturo o planinstvu, ki jo sicer ne bi mogli. Ker še nismo dobili odgovora na našo vlogo, polica v knjižnici ostaja skoraj prazna, obiskovalci pa brez tovrstnih užitkov. Morda tudi naša organizacija brez morebitnega kakšnega novega člana. Vsak šteje.
Vse naše edicije ponudimo tudi v odkup vsem splošnim knjižnicam, saj ima vsaka knjižnica namenska sredstva za nakup literature. Je pa res, da tega denarja ni neomejeno, zato se knjižnice odločajo tudi na podlagi želja svojih članov. Zato bi bilo zelo primerno, da bi vsa planinska društva spodbujala svoje člane, da si v lokalnih knjižnicah izposojajo planinsko literaturo in podajajo osebju knjižnice predloge za nakup nove planinske literature. Vsako planinsko društvo bi tudi lahko na lokalno knjižnico poslalo dopis s predlogom za čim večji obseg planinske literature. Da pa bi vsem splošnim knjižnicam v Sloveniji podarjali vso izdano literaturo pa žal ni izvedljivo, saj za kaj takšnega nimamo sredstev.
Predlagam, da bi pri naši reviji PLANINSKI VESTNIK razmislili o poglavju namenjenemu mladim - najmlajšim planincem ( n. pr.:PLANINČKOV KOTIČEK - zapisi, vtisi, ... najmlajših, lahko izkušnje, mnenja mentorjev vodnikov, staršev...).
Predlog bom posredoval uredniku Planinskega vestnika.
Založba PZS: V zadnjem času je konkurenčna založba na tržišče spravila dve knjigi, ki sta bolj ali manj primerni za najmlajše (Polonca Kovač in Irena Cerar). V našem društvu in MO smo se že večkrat vprašali, kako kakšen tak korak ne uspe PZS. Težko verjamemo, da ni primernih idej in piscev. Na trg je prišla knjižica Gorski škrat te vabi v hribe. Prav je seveda, da se prodaja tudi na PZS. Ampak kaj takega bi lahko izdala tudi Založba PZS (ne vemo, če še obstaja Založniški odbor MK PZS, kot nekoč). Okoliške planinske organizacije prav tako skrbijo, da izdajo kar nekaj literature, s katero pomagajo svojim (mladim) planincem (zgodbe za mlade, pesmarice). Ni potrebe, da zaostajamo za njimi.
V PZS smo veseli, da veliko založb v Sloveniji prepoznava planinstvo v različnih izraznih oblikah kot vsebino, primerno za izdajo različnih edicij. To tudi bogati slovensko planinsko literaturo. Poleti je izšel Planinski zabavnik, ki je namenjen mladim planincem.
Planinska založba, ki je sestavni del Odbora za založništvo in informiranje, poskuša na področju izdajanja edicij usklajevati različne želje z dejanskimi potrebami. Žal pri tem vsem predlogom ni mogoče ugoditi.
