Slabe tri tedne sva hodila pod njim, njim, katerega nam najbolj znano ime Mont Everest pove še najmanj, nepalsko Sagarmatha ali tibetansko Chumulungma pa veliko več: Čelo neba ali Mati vesolja. Pokazal se nama je v vseh delih dneva, v sončnem sijaju, skrit med oblake ali pa obdan z večernim sijem in zvezdnatim nebom ... In res je mogočen.
A ne le on! Mogočni in veličastni so se nama kazali vsi himalajski velikani, dih pa nama ni zastajal le zaradi lepote, ampak tudi napora in višine, po kateri sva se pretežno gibala. Čeprav med 3000 in 4000 metrov nižje kot Mati vesolja, sva dobro čutila, kaj je to višina. A z bližanjem Njemu sva se bližala tudi sebi, svojim omejitvam in zavedanju lastnega telesa, v naju pa je naraščalo spoštovanje do vseh, ki so se Nanj kdajkoli povzpeli. Zakaj že? Edmund Hillary naj bi enkrat na vprašanje, zakaj si želi osvojiti Everest , izjavil: »Ker je tam!« V bistvu je razlog vsega osvajanja nekoristnega sveta isti: »Ker je tam!«
In če želite slišati še kakšen najin vtis in videti fotografije s trekinga pod Everestom, se nama pridružite
30. novembra ob 19. uri v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici.
Pridružil se nam bo tudi častni konzul Nepala Ashwin Kumar Shresta, ki bo z nami delil del svojega slovensko-nepalskega sveta.
Nina in Matej Planko |
