V preteklosti ga je Komisija za gorsko reševanje pri PZS organizirala v letih 1984, 1985, 1986, 1990 in 1997, z dogovorom o sodelovanju, ki sta ga v imenu obeh organizacij PZS in GRZS v Celju na izredni skupščini PZS, 4. decembra 2010, podpisala predsednika obeh zvez, Bojan Rotovnik in Igor Potočnik, pa to tradicijo obe organizaciji nadaljujeta.
Področja sodelovanja med PZS in GRZS so tako: razvoj doktrine planinstva, prostovoljnega vodništva, alpinizma in gorskega reševanja ter planinskega usposabljanja; zagotavljanje kakovosti lastnega programa delovanja; koordinacija preventivnih programov varnosti v gorah in izmenjava podatkov, analiz in ugotovitev ter skrb za dostopnost in uporabo arhivskega gradiva. Prav tako sta se organizaciji dogovorili, da bosta vzpodbujali planinsko usposobljenost obiskovalcev gora, izmenjavo svojih strokovnih delavcev z njihovo udeležbo na različnih oblikah in programih usposabljanj, pretok znanja in izkušenj strokovnih delavcev ter izmenjavo strokovnih gradiv, ki jih bodo pripravljali sami ali pridobili od sorodnih organizacij doma in v tujini ter predstavitev primerov dobre prakse v obeh organizacijah in javnosti.
Ena številka, eno kopito - neskončna obliko stopal, foto Drago Metljak
V duhu dogovora obeh zvez je potekalo tudi letošnje srečanje. Po uvodnem pozdravu vodje Odbora za gore in varnost v letu 2015 in vodje Odbora za usposabljanje in preventivo pri PZS Franca Kadiša je sledilo predavanje dr. Igorja Mekjavića, rednega univerzitetnega profesorja in znanstvenega svetnika odseka Avtomatika, biokibernetika in robotika na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani z naslovom Ali so samo planinski gojzarji primerno obuvalo za obiskovanje gora? Predstavil je načine in rezultate pri raziskavah karakteristik gojzarjev, ki jih skupaj z domačimi in tujimi partnerji izvajajo na IJS. Slušatelji posveta so se seznanili, kako pomembne so določene lastnosti ali značilnosti čevljev (gojzarjev): velikost stopal za udobnost, trenje podplata, togost čevlja, energija, ki jo trošimo pri hoji, toplotna izolacija, propustnost za paro oz. znojenje, razvlaževanje obutve, ... Z izvedbo testiranja na terenu, sodelovanjem večjega števila udeležencev, simulacijo v laboratoriju, uporabo robota in s tem povezane ustrezne meritve v te namene, ... vse to je potrebno, da lahko na osnovi meritev raziskovalci potegnejo določene zaključke. Udeleženci žal niso dobili odgovora, kako bi lahko kupili na osnovi objektivnih podatkov pridobljenih s testiranji sebi ustrezen gojzar. Te vrste podatki niso na voljo. So pa na voljo subjektivni testi, priporočila prijateljev in prodajalcev, ...
Predstavitev statistike reševanj gorskih reševalcev v letu 2015, foto Drago Metljak
Nadaljeval je Matjaž Šerkezi, predsednik Komisije za informiranje in analize pri GRZS s predavanjem: Statistika nesreč GRZS, predstavitev dveh nesreč sezone 2014/2015 in obrazec o prijavi nesreče. Predstavil je nekaj značilnosti letošnje sezone glede gorskih nesreč: pribl. 400 nesreč, 420 ponesrečenih, lepo vreme in velika obiskanost gora, več helikopterskih posredovanj zaradi lepega vremena in dežurstva več mesecev na letališču, največ nesreč se je zgodilo na planinskih poteh, udeleženih je bilo največ mlajše populacije starih med 20 in 29 let, največ nesreč se je zgodilo poleti v območju Triglava, nesrečam pa še vedno največkrat botruje zdrs in v največ primerih so udeleženi turisti. Šerkezi je predstavil tudi dve intervenciji, kjer so nepripravljenost na turo, slabša psihofizična sposobnost, pomanjkanje izkušenj, ... udeleženim preprečili varni povratek domov.
Klemen Volontar, predsednik Komisije za reševanje iz plazov pri GRZS in vodnik PZS pa je predstavil anonimno anketo z nazivom Anketa -snežni plaz, ki bo kmalu on-line na spletnih straneh PZS in GRZS. Z njo naj bi pridobili čimveč informacij o dogodkih ali skoraj dogodkih, ki se zgodijo gornikom v gorah, pa za pomoč ne pokličejo gorskih reševalcev. Spletna anketa oz. obrazec o prijavi nesreče bo na voljo tudi za mobilne telefone.
Plezalne pasove ter specifike posameznih vrst pasov je predstavil gorski vodnik, foto Drago Metljak
V zadnjem predavanju Petra Jeromla, diplomiranega varnostnega inženirja, alpinističnnega inštruktorja in gorskega vodnika IFMGA z naslovom Plezalni pasovi - ali še zgornji del pasu, pri komu in kdaj? so se udeleženci posveta seznanili s prednostmi in pomanjkljivostmi treh vrst plezalnih pasov: sedežnim, dvodelnim in enodelnim. Predstavil je tudi tri izvlečke raziskav tujih inštitucij o vrstah poškodb glede uporabe različnih vrst pasov ter nekatera dejstva o povezovalnih trakovih in vrvicah pri dvodelnem pasu kot kritičnih točkah. Za kateri tip pasu se odločiti je stvar znanja in izkušenj tistega, ki ga bo uporabil. Velja pa, da enodelni pas uporabljajo otroci, nosečnice in ljudje z bolj obilnim trebuhom. Na to temo se je razvila krajša konstruktivna razprava prisotnih, v večji meri vodnikov PZS, ki so po koncu posveta nadaljevali z Zborom predstavnikov vodniških odsekov PD.
Različna predavanja ter visoka strokovna raven predavateljev so lahko prepričali marsikaterega od udeležencev seminarja, da se bo ponovno udeležil podobnega dogodka.
Besedilo: Irena Mušič Habjan
 Ali še zgornji del pasu, pri komu in zakaj? (861,57 Kb)
Gorniške nesreče v letu 2015 (7,97 Mb) |
