Polurno vožnjo proti vasici Gozd smo s sopotnicami preživele ob zabavnih pogovorih in lepih razgledih na zasnežene hribe. V bližini vznožja gora smo opazovale pravokotne travnate zaplate sredi snežne odeje, ki so ostale za talnimi plazovi iz preteklih dni. Eno smo si lahko ogledali ob poti čisto blizu vrha Kriške gore.
Malo pred osmo smo z izhodišča ob vodstvu Katarine zagrizli v klanec. Kljub zmernemu tempu smo se kaj hitro morali ustaviti in odvreči zgornje sloje oblačil, kajti jutro je bilo sončno, toplo in klanec strm. Na polovici poti smo s kopne poti prišli v sneženo pokrajino. Gaženju smo se na srečo izognili, stopati pa smo morali pozorno, saj je bil sneg južen, tako da je bilo na predelih malce drseče. Kljub popolnoma zasneženi okolici nas je petje ptic in toplo vreme spominjalo, da bije zadnji dan zime in da je pomlad pred vrati. Vrh Kriške gore smo dosegli v uri in pol. Ker je bilo že na začetku pohoda odločeno, da poti ne bomo nadaljevali v smeri Tolstega vrha zaradi nevarnosti zdrsa, smo si vzeli ob koči na Kriški gori čas in se sončili, malicali in družili na sončku. Tudi navdušenci smučarskih skokov so prišli na svoj račun, saj so si jih skupinsko ogledali v koči.
Pot navzdol je bila zelo zabavna in hitra, saj smo po južnem snegu skoraj odsmučali. Za veselo vzdušje je poskrbela psička Nessie, ki je živahno skočila za vsako kepo, ki smo ji jo vrgli. :) Okrog pol dveh popoldan smo bili že zbrani na parkirišču, kjer smo se skupinsko zahvalili vodnikom za prelep sobotni izlet. Barbara, Katarina, Andrej in Špela, se enkrat hvala! :)
Lara Ulčakar |
