Psihična priprava
Ker tura poteka v naravi, nas lahko preseneti kak dogodek, ki ga nismo vajeni ali ga sploh še nikoli nismo doživeli. Zato se pripravljamo postopno. Najpametneje je, da se vključimo v planinsko skupino, ki redno zahaja v gore pod vodstvom strokovno usposobljenega vodnika. Tako počasi odkrivamo nam doslej neznane okoliščine in se nanje navajamo. Na ta način se bomo laže odločali za cilje. Vedeti moramo, ali imamo za določeno turo že dovolj znanja in izkušenj, da bomo sami reševali nastale probleme in pri tem ne izgubili glave.
| Prvi del psihične priprave je, da se ture veselimo in jo težko pričakujemo. |
Pri psihični pripravi je pomembno tudi to, da zaupamo v svoje sposobnosti. To naj ne bo lažna samozavest, temveč tisto samozaupanje, ki temelji na že prej pridobljenih lastnih izkušnjah in splošni praksi. K psihični pripravljenosti prištevamo še izkušnje, ki smo si jih nabrali na predhodnih turah. Spoznavamo predvsem to, da nas v nenačrtovanih razmerah ne sme izdati strah, da moramo najprej razmisliti in šele nato pravilno ukrepati.
|
Odpravimo se na vrh, a naš cilj naj bo dolina! Foto: Matej Ogorevc
|
Tehnika gibanja po različno zahtevnih poteh je dokaj raznovrstna. Na tehnično zahtevnih in zelo zahtevnih poteh je pomembno, da si znamo pomagati z varovali in napredovali, nameščenimi za lažje premagovanje vzponov in spustov. Dobro je, da znamo obvladovati vrtoglavico.
Zlasti pomembno je poznavanje in prepoznavanje nevarnosti na sami turi. Več kot smo preživeli nevarnih situacij, uspešneje se jim bomo izogibali in laže jih bomo premagovali. Veliko preglavic nam povzročita nagla sprememba vremena, divjad, ki proži kamenje, in še marsikaj. Na določenih turah moramo dobro poznati osnove orientacije. So ture, ko to znanje skoraj ni potrebno, pot je dobro označena in vremenske razmere odlične. Če tega ni, moramo dobro poznati načine orientiranja.
Pomembno je predvsem to, da znanje, ki smo si ga pridobili z branjem raznih priročnikov, poučnih člankov in potopisov ter na turah v organiziranih skupinah ali tečajih, znamo in zmoremo samostojno uporabiti, ko se za to pokaže potreba. Vse pridobljeno znanje moramo znati prilagajati razmeram, saj okoliščine niso nikoli enake, temveč le podobne. Na turah po zahtevnih poteh je treba računati z večjo zahtevnostjo in večjo nevarnostjo. Vse to terja boljšo psihično pripravljenost in veliko več izkušenj.
Zimske ture
Hoja v gore v zimskem času postaja vse bolj priljubljena. Teoretično moramo poznati vse nevarnosti mraza in snežne odeje. Vsi vemo za snežne plazove, vendar je pogosto nevarnejša poledenela pot. Naj bo prva tura dolga le kaki dve uri, pa še to v lepem vremenu. Hoja v gore s turnimi smučmi zahteva dodatne psihične priprave. Ni dovolj, da znamo spretno vijugati po urejenih smučiščih, treba je spoznati še vrsto nevarnosti in uporabo ustrezne dodatne opreme. Prvič se odpravimo na kratko in nezahtevno turno smuko in se tako preizkusimo, kako nam uspeva, ko smo obteženi z nahrbtnikom.
Telesna priprava
Drugi del so telesne priprave. Vsak človek je telesno pripravljen za določena opravila. Za planinarjenje je zelo pomembno, da zlahka zdržimo nekaj ur hoje na dan po razgibanem terenu. Hoja po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh zahteva ne le močne noge, temveč tudi močne roke. Tudi tura v zasneženo naravo zahteva veliko več telesnega napora in izkušenosti kot hoja v kopnem. Če tega ne zmoremo, je treba telesno pripravljenost izboljšati predvsem zato, da bomo varnejši, da se bomo na turi dobro počutili, da bomo uživali. Če se nam dozdeva, da ture ne bomo zmogli, ker nismo sposobni pešačiti več kot dve uri, misel na šesturno turo raje opustimo. Začnimo s telesnimi pripravami in se ture lotimo pozneje.
Tehnična priprava
K tej šteje predvsem primerna oprema - za različne izlete je tudi oprema dokaj različna. Osnovni osebni opremi moramo posvetiti kar nekaj pozornosti. Na turi se prav gotovo ne bomo dobro počutili, če bomo mokri in premraženi ali nam bo neznansko vroče. Tem neprijetnostim se izognemo s primernimi oblačili. Še bolj pomembno je, da imamo na nogah primerno in uhojeno obutev. Pred vsako turo moramo premisliti, kaj bomo oblekli in kaj bomo vzeli s seboj.
Kakšno tehnično opremo potrebujemo in koliko, je odvisno predvsem od letnega časa in zahtevnosti poti, po kateri bomo hodili. Ni dovolj, da imamo sodobno opremo, če je ne znamo pravilno uporabljati. Tega se je preprosto treba naučiti na kakšnem tečaju. Potem je treba pridobljeno znanje utrjevati. Ko se odpravljamo na turo, moramo kak dan prej vso tehnično opremo skrbno pregledati in ugotoviti njeno brezhibnost. Če ugotovimo, da nam kaj manjka ali oprema ni več neoporečna, si tak kos nabavimo ali si izposodimo. Takšen izposojeni del opreme prilagodimo svojim potrebam že doma. Ni dovolj, da opremo nosimo s seboj v nahrbtniku, pomembno je, da jo znamo o pravem času in na pravem kraju pravilno uporabiti. Nevarno je, če ne uporabljamo določenih kosov tehnične opreme, čeprav jih nosimo s seboj.
| Žal ni malo primerov, ko so planinci nosili v nahrbtniku dereze in cepin, pa se jim jih ni zdelo vredno uporabiti za nekaj metrov poledenele poti. Posledica je bil zdrs s tragičnim koncem. |
Pri turnosmučarskih izletih se moramo dodobra spoznati z nekoliko drugačno opremo, kot smo je vajeni pri alpskem smučanju ali teku na smučeh. Najbolje je, da se udeležimo kakšnega tečaja ali na začetku hodimo na turno smuko v organizirani skupini. Nepopolno opremljen in neizkušen pohodnik ne sodi v gore.
Katero opremo potrebujem? Kakšna je pot, kaj me na njej čaka? Pomembna vprašanja za vsakega gornika. Foto: Matej Ogorevc
Organizacijska priprava
Sem kot prvo sodi izbira cilja. Tega si lahko izberemo ob prebiranju literature, vodnikov in planinskih kart. Pogosto se odločimo tudi na podlagi pripovedovanja prijateljev. Ko smo določili cilj, se moramo odločiti, kdaj bi šli na turo. Za uspešnost ture je zelo pomembna izbira letnega časa, saj moramo upoštevati dolžino svetlega dela dneva, toploto in mraz, moč sončnih žarkov ter odprtost in zasedenost planinskih postojank. Pomembna je tudi izbira sopotnikov na turi. Pri tem moramo biti pozorni na njihovo psihično in telesno pripravljenost in še posebno na to, ali imajo ustrezno opremo.
Če so naši sopotniki otroci, morda celo predšolski, potem moramo cilj zamenjati s potjo. Takrat ni pomembno, da cilj dosežemo, temveč da hodimo.
|
Če smo bolj samotarske narave in nam je na turi lepše, če smo sami, se moramo zavedati, da je samohodstvo za nekatere zelo lepa oblika gibanja v naravi, a po drugi strani zelo nevarna. K organizacijski pripravi nedvomno spada tudi pravilna izbira smeri pristopa ter sestopa in podroben seznam opreme. Pri večdnevnih turah ne smemo pozabiti na način prevoza in oskrbovanja, na prenočevanje in navsezadnje na načrt stroškov.
Dobra priprava je bistvena za prijetno in varno izvedbo izleta ali ture. Foto: Matej Ogorevc
Zaključek
Dobro je hoditi na ture s planinskim društvom, saj vodnik sam izvede vso organizacijsko pripravo. Vsa znanja si je vodnik pridobil na tečajih, ki jih organizira Planinska zveza Slovenije. Ne le da strokovno usposobljeni vodnik poskrbi za celotno organizacijo ture, temveč na turi ob budnem spremljanju trenutnih razmer skrbi za našo varnost. Na turi, ki jo vodi strokovno usposobljeni vodnik, se bodo udeleženci počutili prijetno, predvsem pa varno. Če pa se podajate na turo brez strokovnega vodstva, opravite sami dobro pripravo, ki je jamstvo za prijetnejšo in varnejšo izvedbo.
Marinka Koželj Stepic
Prispevek je objavljen v aprilski številki Planinskega vestnika, še več nasvetov, kako gore doživljati varneje, pa najdete na spletni strani www.pzs.si. |
