"Letos mineva že devetdeset let, odkar je Tržačan (sicer pa švicarski državljan francoskega rodu) Albert Bois de Chesne ustanovil Alpski botanični vrt Juliana. Ko se z jeklenimi konjički spustimo čez prelaz Vršič v Trento, niti ne slutimo, da prav v bližini ceste leži botanični biser, kjer na majhnem območju uspevajo številni rastlinski zakladi Slovenije. Na alpski botanični vrt pri zaselku Pri cerkvi nas opozorijo rjave obveščevalne table," v junijski številki Planinskega vestnika začenja svoj zapis o Julianinih 90 letih Špela Novak iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V aktualni številki Vestnika pa lahko preberete tudi pogovor z dr. Nado Praprotnik, ki je vrsto let vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.
Planika je postala zelo
popularna v 19. stoletju, ko je v Alpah prišlo do razcveta planinstva in je
rastlina veljala za simbol Alp. Vsak, ki je šel v gore, je nazaj prinesel
planiko kot spominek, s tem pa je izkazal tudi svoj pogum. Predvsem moški so jo
radi prinašali svojim izvoljenkam kot dokaz ljubezni. Poleg tega so ljudje
planike nabirali in jih prodajali turistom. Za
zavarovanje planike so bili najbolj zaslužni planinci, ki so opazili, da
rastlina postaja vse bolj redka. Tako je bila pred 120 leti, 24. maja leta
1896, planika pri nas najprej zavarovana na Goriškem. Čez dve leti so planiko
na predlog Slovenskega planinskega društva skupaj z Blagajevim volčinom
zavarovali tudi na Kranjskem, še istega leta pa tudi na Štajerskem.
Kljub nizki nadmorski višine Juliane, planika uspeva tudi v
vrtu. Po navadi cveti že sredi junija in v juliju, zato vabljeni v Alpski botanični vrt Juliana in si jo oglejte!
------------------------
Povezani novici:
Planinski vestnik - na Kredarici in v Vratih se gradi že 120 let
Planika ali očnica, prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas |
