Tekom dneva so pod steno kramljale vse zvezde paraplezalne scene: Francoz Nicolas Moineau (slepi), Španec Urko Carmonna (amputacija noge), Britanka Sianagh Gallagher (amputacija roke) in ostali. Ko je šlo zares, pa so seveda vsi pokazali, da je tudi v tej veji našega športa prisoten pravi, olimpijski tekmovalni duh in da so vsi udeleženci tudi pravi športniki in vrhunski plezalci, ki z znanjem, treningom in močjo duha navdihujoče presegajo omejitve svojih teles.
Slovenijo sta zastopala Tanja Glušič v kategoriji B2 (vid do 5%) in Gregor Selak v kategoriji RP3 (gibalne omejenosti). Oba sta v novo sezono svetovnega pokala prišla kot že izkušena tekmovalca z bogatim plezalskim pedigrejem. Tanja že nekaj let niza odlične rezultate in tudi zmage v svoji kategoriji in je, nenazadnje, svetovna vice prvakinja iz Gijona 2014. Čeprav je pred prvo tekmo težko reči, kako so se premešale karte v pripravljalnem obdobju, je Tanja potrdila status favoritinje in najprej z dvema vrhovoma v kvalifikacijah zasedla prvo mesto v predtekmovanju, v finalu pa je s svojim najprej mirnim, rutiniranim plezanjem in kasneje borbo s (pre)težko finalno smerjo, katere ni preplezal nihče niti v »močnejših« kategorijah, ostale tekmovalke pustila daleč zadaj in ob glasnem spodbujanju (ki v kategorijah B ni zaleženo, saj tekmovalci potrebujejo navodila trenerjev) prišla vse do zadnjega previsa. Presenetila in navdušila je vse zbrane obiskovalce in njen nastop lahko gotovo označimo za enega vrhuncev tekmovanja.
Podobno velja tudi za Gregorja Selaka, ki je imel odlične rezultate še iz časov mladinske reprezentance in je eden od najbolj talentiranih plezalcev svoje generacije. Tudi on se je v obeh kvalifikacijskih smereh sprehodil do vrha - a sta bili (tudi za ostale tekmovalce) kar nekoliko prelahki. Finale pa je ponudil bolj resno preizkušnjo z naborom vseh vrst oprimkov, kar nekaj tehničnimi pastmi in »navitim« zaključkom po krimpih in odprtih grifih. Za zmago je bil potreben vrh - a Gregor je svojo nalogo odlično opravil in pokazal veliko bazo izkušenj, sposobnost hitre reakcije v smeri ter predvsem mentalno trdnost v finišu smeri.
Tekma je še en dokaz, da je Slovenija plezalna velesila tudi v paraplezanju in kot del priprav za jesensko svetovno prvenstvo tudi odlična popotnica za naprej. Vsekakor se nadejamo, da bodo vrednost teh kategorij, ki bogatijo naš šport, prepoznale tudi ustrezne inštitucije in podjetja, v kar ob takšnih rezultatih ne dvomimo. Zato se na tem mestu zahvaljujemo tudi Plezalnemu centru Ljubljana za njihovo nesebično podporo reprezentančnim treningom.
Besedilo in fotografije prispeval Jurij Ravnik, selektor slovenske paraplezalne reprezentance. |
