PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE

petek, 29. julij 2016, ob 15. uri

Pred 30 leti prva Slovenka na osemtisočaku, dva vrhova in nova smer

V zadnjih julijskih in prvih avgustovskih dneh leta 1986 je vrhunec dosegla slovenska alpinistična odprava Karakorum 1986, ki se je po zaslugi vrhunske ekipe spominjamo po več presežkih. Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se 28. julija povzpela na Broad Peak (8047 m), dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku, Marija Štremfelj; na ta osemtisočak se je povzpelo skupno 12 članov odprave. Četrtega avgusta je Gašerbrum II (8035 m) postal šesti osemtisočak, ki so ga premagali slovenski alpinisti Bogdan Biščak, Viki Grošelj, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Tomo Česen pa je isti dan preplezal prvenstveno smer v južni steni K2 do višine 7900 metrov.
Poleti leta 1986 je v Pakistan v prostranstvo "Črnega granita" (kar je dobesedni prevod besede Karakorum) odšla šele naša druga odprava, njeni uspehi pa so bili zelo odmevni. Najprej so se skoraj vsi člani odprave na klasični način po normalki povzpeli na Falchen Kangri, kot je lepo lokalno ime za Broad Peak (8047 m), med njimi Marija Štremfelj, ki je s tem postala prva slovenska alpinistka z osvojenim osemtisočakom. Seveda ni bil od muh tudi dosežek Tomaža Jamnika, ki je takrat postal najstarejši Slovenec z osvojenim osemtisočakom. Sploh je bil Broad Peak zelo naklonjen našim odpravarjem, ki so se na njegov vrh povzpeli v velikem številu - v okviru odprave so opravili kar 12 pristopov na Broad Peak (Viki Grošelj, Marija in Andrej Štremfelj, Bogdan Biščak, Matevž Lenarčič, Tomaž Jamnik, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Tomo Česen, Dušan Jelinčič, Mojmir Štangelj, Rado Fabjan).

Nekateri so s tem vzponom z odpravo zaključili, drugi pa so imeli še velike načrte. Grošelj, Kozjek, Biščak in Štremfelj so odšli še pod Gašerbrum II (8035 m), ki so ga po normalni smeri preplezali na alpski način, v enem zamahu. Iz baznega tabora so do vrha potrebovali le 32 ur in se uspeli vrniti v njegovo vznožje še pred prihajajočim poslabšanjem. Prav tako se je iz krempljev prihajajočega slabega vremena izvil Tomo Česen, ki je v mogočnem K2 (8611 m) preplezal prvenstveno smer v južni steni. Ko je dosegel Ramo na višini 8000 metrov, se je modro in hitro odločil za sestop po Abruzzijevem grebenu oz. po normalni smeri in še ravno ušel neurju, ki je na gori ugonobilo pet alpinistov iz različnih držav.

gaserbrum_1986_vir_viki_groselj

"Summiterji" na Gašerbrum II: Bogdan Biščak, Viki Grošelj, Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek. Vir: Viki Grošelj.

O odpravi in plezanju na Broad Peak in Gašerbrum II sta izšli dve knjigi. Dušan Jelinčič je napisal knjigo Zvezdnate noči, Viki Grošelj pa V prostranstvih črnega granita.

Ekipa: Viktor Grošelj in Tomaž Jamnik (vodji), Bogdan Biščak, Tomo Česen, Rado Fabjan, Žarko Guzej, Dušan Jelinčič, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Leonid Kregar, Matevž Lenarčič, Mojmir Štangelj, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj

Kronologija odprave KARAKORUM 1986 (PZS - PD Ljubljana - Matica):

28. 7.: Bogdan Biščak, Viktor Grošelj na vrhu Broad Peaka

29. 7.: Tomo Česen, Rado Fabjan, Andrej in Marija Štremfelj in Tomaž Jamnik na vrhu Broad Peaka

30. 7.: Pavle Kozjek na vrhu Broad Peaka

4. 8.: Silvo Karo, Matevž Lenarčič, Dušan Jelinčič in Mojmir Štangelj na vrhu Broad Peaka

4. 8.: Bogdan Biščak, Viktor Grošelj, Pavle Kozjek, Andrej Štremfelj na vrhu Gašerbruma II

4. 8.: Tomo Česen, prvenstvena smer v južni steni K2 do višine 7900 m

Marija Štremfelj (rojena Perčič) se je rodila leta 1957 v Kranju, kjer tudi živi. Z alpinizmom se je začela ukvarjati leta 1975 na AO Kranj. Njen prvi stik z visokimi gorami je bila odprava v Ande leta 1979, tri leta kasneje je bila članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, kjer se je povzpela na 7495 m visok vrh Pik Komunizma. Leta 1986 ji je uspel vzpon na zgoraj omenjeni Broad Peak, njen prvi osemtisočak in prav tako prvi za slovenske alpinistke. Štiri leta kasneje je kot trinajsta ženska in prva Slovenka stopila na najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Everest. Vzpon je opravila z možem Andrejem in tako sta postala bila prvi zakonski par na vrhu sveta.

stremfelj_Everest_Kalapatar_1

Marija in Andrej Štremfelj. Vir: stremfelj.si.

Seveda je Marija Štremfelj s tem postala absolutna slovenska višinska rekorderka. Kasneje je bila uspešna še na dveh osemtisočakih: na Čo Oju se je povzpela leta 1995 in devet let kasneje, 2004, še na Daulagiri. Na vse osemtisočake se je povzpela v družbi moža Andreja, pomembno pa se zdi izpostaviti dejstvo, da se je z vseh odprav na najvišje gore sveta vrnila z doseženim vrhom. Med številnimi drugimi vzponi velja omeniti še prvo žensko zimsko ponovitev Dularjeve zajede v Jalovcu , Walkerjev steber v Grandes Jorasses (1989), Nos v El Capitanu (1993) in zimski vzpon preko severne stene Matterhorna (2003). Leta 2012 je uspešno končala izobraževanje za gorsko vodnico in tako postala tretja gorska vodnica z mednarodno licenco v Sloveniji.

Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013/Friko.si

https://pzs.si/novice.php?pid=11137 23. 11. 2024