Za letošnji tabor smo najeli izbrali in najeli Zavetišče Slatna (z njim upravlja PD Lisca Sevnica), ki je nekoč opravljalo funkcijo karavle. Koča stoji na gozdni jasi, s katere pa zaradi okoliškega visokega drevja ni razgleda. Je pa zato pred zavetiščem igrišče, veliko travnate površine, veliki mizi in urejeno kurišče. V objektu je poleg velikih spalnic tudi kuhinja, iz katere je ves čas prijetno dišalo. Pa tudi jedilnica, sanitarije in še velik večnamenski prostor. V zavetišču in okoli njega smo se hitro udomačili in se počutili prijetno.

 

Lepo vreme nam je omogočilo, da smo se povzpeli do Valvasorjevega doma pod Stolom, na Ajdno, Slemenovo špico, Tromejo, do koče Zacchi nad Belopeškimi jezeri ter do Planinskega doma v Tamarju. Izkušenejši planinci so se po zelo zahtevnih planinskih poteh povzpeli še na Malo Mojstrovko in Mangart, prehodili pa so tudi dolgo pot od Belopeških jezer preko Ponc v Tamar. 

 

Popoldneve smo si popestrili z medgeneracijskim druženjem pri športnih aktivnostih, družabnih igrah in ustvarjalnih delavnicah. Ob večerih smo si ogledali fotografije z izletov in tur, plesali ter se družili ob tabornem ognju. Tabor smo zaključili z obiskom Slovenskega planinskega muzeja, ki nas je zelo navdušil.

 

Vsi udeleženci in organizacijska ekipa Pohodniškega društva Novo mestov smo Zavetišče Slatna zapustili zelo zadovoljni ter polni nepozabnih doživetij in novih prijateljstev.
 

Majda Markovič

foto: arhiv Pohodniškega društva Novo mesto