Takoj po jutranjem zboru nas je domačin Milan povabil v dolino mejne reke z Italijo, Idrije, kjer nam je predstavil pestre naravne, zgodovinske in družbene značilnosti tega območja. Pot in pokrajina sta bili jesensko raznoliki ter izredno zanimivi in privlačni. Slovenija je posejana s takimi biseri, kot smo ga videli tisti dan, naša naloga je, da jih obvarujemo pred nami samimi.
Popoldne so novi, torej letošnji varuhi predstavili svoje seminarske naloge. To je vsekakor dobra oblika dela - novi varuhi predstavijo tovarišem svoje delo, zanimiv problem pri tem pa se tudi navajajo na javno nastopanje. Poslušalstvo pa v kratkem času spozna veliko novega, dodano vrednost pa predstavitvam daje še razprava ob koncu.
Tematika nalog je bila zelo različna, nekatere naloge so bile prav posebne, npr. naloga o dizajnu varstva gorske narave, druge so bile klasične predstavitve naravnih zanimivosti iz kandidatove okolice. Veliko jih je bilo s področja planinske pedagogike - vse so bile vredne in deležne velike pozornosti.
Noč je bila deževna, kar nas ni preveč motilo, saj smo spali v varnem zavetju prenovljenega Planinskega doma pod Ježo, ki ga upravlja Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal. Društvo se imenuje po velikanu slovenskega naroda, prvem slovenskem alpinistu ter pionirju modernega alpinizma nasploh. Valentin Stanič je bil rojen v teh krajih (Bodrež pri Kanalu), kar domači planinci zelo radi povedo.
Povsem samoumevno je, da smo pred spanjem dolgo v noč izmenjevali izkušnje, čvekali in prijateljevali. Poleg tega pa seveda še poizkušali dobrote, ki so jih zbrani ponudili na ogled in predvsem na pokušino.
Zjutraj smo naravnost iz doma pogumno zakorakali v strmino in se začeli vzpenjati proti vršnemu grebenu Kolovrata. Pri tem so se nam pridružili nekateri gorski stražarji in varuhi gorske narave iz okoliških društev. S skupnimi močmi in s (so)pihanjem v strmini, smo pregnali težke oblake in se razveselili sonca, ki se nam je veselo prismejalo nasproti. Na grebenu smo stopili na Pot miru, tematsko pot skozi Posočje, ki je posvečena spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Pomembna točka te poti se nahaja na enem od vrhov Kolovrata, Na gradu/Monte Poclabuz (1114 m), z muzejem na prostem, kjer smo si ogledali dobro obnovljene vojaške ostaline. Kot pravim planincem so nam pogledi ves čas uhajali proti vršacem Julijcev, njihove vrhove je namreč že pokrival oktobrski sneg.
|
|
Popoldanski del nedelje je bil svečano obarvan. Najprej sta Marta in Valentin podelila izkaznice, značke in priznanja novim gorskim stražarjem, ki so letos opravili tečaj v organizaciji in izvedbi MDO Gorenjske. Ker so Gorenjci racionalne narave, je trinajsterica tečajnikov po priznanja poslala zgolj delegacijo petih. Nato so prišli na vrsto novopečeni varuhi gorske narave. Od 26 tečajnikov jih je že 23 uspešno opravilo vse obveznosti in pridobilo naziv Varuh/inja gorske narave. Vsi smo jim zaželeli uspešno delo.
Da je vse, oz. skoraj vse potekalo brez zatikanja, je poskrbela Marta, gonilna sila (spiritus agens) naravovarstvenega usposabljanja pri Komisiji za varstvo gorske PZS . Pri tem so ji pomagali številni udeleženci, zlasti tisti iz domačih logov in seveda osebje planinskega doma. Poskrbeli so, da smo se v domu počutili več kot dobro.
Marjan Denša
fotografije: arhiv KVGN PZS |