Kepa, 2143 m|
| Vrsta dogodka | Pohod | | Območje | Karavanke | | Kdaj | 13. 7. 2013 ob 5. uri z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici | | Društvo | Planinsko društvo Ribnica | | Organizator | PD Ribnica | | Vodnik / kontakt | Roman Petelin, 041 325 664 | | Prijave | v torek (9. 7. 2013) pred pohodom na sedžu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica | | Informacije | Roman Petelin, 041 325 664 | | Težavnost | zahtevna planinska pot | | Pot | Označena pot | | Višinska razlika | 1143 m | | Trajanje/dolžina | 8 ur | | Oprema / dokumenti | Potrebna je primerna osebna planinska oprema, planinska obutev, čelada, pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS za tekoče leto), osebni dokument. | Opis:
Kepa je za Stolom in Vrtačo tretji najvišji vrh v Karavankah. To je predvsem koroška gora, saj tja kaže svojo široko podobo. Pogled na pogorje iz Beljaka in okolice se nujno ustavi na njeni čokati postavi. Tudi obiska je deležna več s koroške kot z gorenjske strani. Temu gotovo botruje tudi to, da jo iz Zgornjesavske doline komajda opazimo le pri Belci. Ne moremo pa je zgrešiti z vrhov Julijskih Alp. Pristopi z naše strani so zelo slikoviti, zato je vzpon nanjo vsekakor vreden truda. Dolina Belce, izhodišče za našo turo, je slikovito razgibana, lahko bi rekli divje romantična. Višje zgoraj nas razveseljuje čudovit razgled proti jugu na Julijce.
Pot na Kepo nas sprva vodi ob potoku (začetek poti je označen), nato pa po nekaj minutah zavije levo in se začne strmeje vzpenjati. Naprej se vzpenjamo skozi gozd, ki je občasno prekinjen s kakšno krajšo z grmičevjem poraslo jaso. Markirana planinska pot nato dvakrat preči gozdno cesto, ko na njo stopimo tretjič pa ji sledimo v desno do nekoliko večjega parkirišča ob mejnem grebenu (do sem lahko tudi po cesti).
S parkirišča se v nekaj korakih povzpnemo na mejni greben in poti naprej sledimo proti vzhodu. Razmeroma zložna pot, ki poteka po mejnem grebenu pa nas hitro pripelje do manjšega bivaka, ki se nahaja na slovenski strani grebena.
Od bivaka še naprej nadaljujemo po markirani stezi, ki pa se ji kmalu priključi še pot iz Avstrije. Pot se nato nekoliko strmeje vzpne in nas naprej vodi po vedno ožjem grebenu. Vse bolj razgledna pot nato preči nekaj rahlo izpostavljenih grap in za tem zavije desno (povsem na slovensko stran). Pot naprej se prečno vzpne čez strmo in dobro zavarovano pobočje, ki je zelo izpostavljeno padajočemu kamenju. Višje pot zavije levo in se nato vzpenja po strmem vršnem pobočju Kepe. Strma in grušča polna pot pa nas višje ponovno pripelje na mejni greben, kjer je naslednje razpotje. Nadaljujemo levo (desno Dovje) po poti, ki nas po nekaj nadaljnjih korakih pripelje na vrh Kepe.
Previden, varen korak naj bo naše vodilo vsepovsod. Na vrhu smo šele na polovici naše poti. |
|
