sreda, 19. april 2017, ob 9. uri
Mariborski kuclji privabili rekordno število turnih kolesarjevKomisija za turno kolesarstvo PZS je v soboto, 8. aprila 2017, izvedla svojo tradicionalno pomladansko kolesarsko turo. Tokrat smo obiskali štajersko prestolnico oz. natančneje griče in vzpetine, ki se na levem bregu Drave vzpenjajo nad Mariborom in so zelo priljubljeni med lokalnimi kolesarji in pohodniki.
Zbralo se nas je veliko, menda rekordno število, ki se je po dolgem štetju ustavilo pri številki 40. Na srečo smo bili na tako množičen obisk dobro pripravljeni, saj smo bili za turo pripravljeni kar štirje vodniki, ki smo poskrbeli za varno pot ter tudi dobro voljo udeležencev iz praktično vseh koncev Slovenije.
Po začetnem spoznavanju z drugimi udeleženci in kratki predstavitvi poteka kolesarskega izleta smo se počasi odpravili na dobrih 32 kilometrov dolgo pot. Čakalo nas je tudi nekaj več kot 900 višinskih metrov vzponov. Da smo se jih lotili primerno ogreti, smo se za začetek podali na promenado ob reki Dravi vse do hidroelektrarne Mariborski otok. V Bresternici se je pričelo malo bolj zares s prvim vzponom na Medič breg. Visoko na grebenu smo bili deležni prvih lepih razgledov proti Pohorju ter tudi našemu naslednjemu cilju – cerkvici Sv. Urbana, naši najvišji točki tega dne.
Številčna turnokolesarska zasedba iz vse Slovenije pri cerkvici sv. Urbana, na najvišji točki ture (foto Simon Berlec)
No, da smo prišli do tja, nas je seveda najprej čakal spust skozi sadovnjak, nato pa seveda vzpon do Urbana. K sreči ni bil zelo dolg, je pa bil postavljen zelo navpično. Tako da so tudi najbolj našpičeni udeleženci bili prav veseli, ko so ugledali cerkvico na vrhu vzpetine, kar je pomenilo tudi konec rdečih številk na merilnikih srčnega utripa. Sledil je daljši postanek za obnovitev moči ter uživanje v res lepih razgledih, saj se je zaradi "spranega" ozračja videlo zelo daleč.
Ko so se tudi najbolj utrujeni odpočili, smo pot nadaljevali proti grebenu, ki se vije nad Vinarji, se spustili skorajda nazaj v mesto, a vendar ture s tem še zdaleč ni bilo konec. Sledil je kratek, a brutalno strm klanec do "Samotnega bora", ki nas je zatem po grebenu pripeljal do znamenitih "šteng" na Kalvarijo. 454 stopnic, ki se vije na ta najbolj znani mariborski kucelj, predstavlja izziv marsikateremu tekaču, tudi pohodniku. No, mi se nismo podali po stopnicah navzdol, temveč smo nadaljevali pot do kapelice, kjer smo ponovno bili deležni lepih razgledov na mesto pod nami.
S Kalvarije je nato prek znamenitih "Treh ribnikov" sledil
še vzpon na Piramido, kjer smo poleg razgleda občudovali še ostanke
nekdanjega gradu, slišali smo tudi malo zgodovine, ko so s tega prav
tako zelo znanega mariborskega kuclja ščitili mesto pred turiškimi
vpadi. Čakal nas je še poslednji spust nazaj do Treh ribnikov. S tem pa
izleta seveda še ni bilo konec. Med kolesarjenjem skozi središče mesta
smo si ogledali še več mestnih znamenitosti, pot pa smo končali pri Hiši
Stare trte, kar se za tako znamenitost seveda spodobi. Poleg razlage
zgodovine te mariborske posebnosti smo bili deležni še okušine žlahtne
kapljice.
Pomladanska tura KTK PZS 2017 po mariborskih kucljih (foto Simon Berlec)
S tem smo turo seveda uradno zaključili. Čakala nas je le še vrnitev do avtomobilov ter nepogrešljivi "after", kjer smo obnovili energijske zaloge in poskrbeli za žejo. Polni novih in lepih vtisov smo se nato razkropili na vse konce in kraje.
Za konec bi se še enkrat rad zahvalil vsem udeleženkam in udeležencem, seveda pa tudi vodniški ekipi Barbari, Tadeju in Pečotu, ki je poskrbela, da je vse potekalo v najlepšem redu in da smo vse udeležence varno pripeljali do cilja.
Vodja pomladanske ture KTK
|
|
