Izhodišče: sedlo Črnivec, sestop v Gornji Grad.
Menina planina je (vir: Wikipedija) predalpska zakrasnela planota na nadmorski višini 1200-1450 mnm v Kamniško-Savinjskih Alpah. Leži med dolino Drete (Gornji Grad) na severu, Tuhinjsko in Motniško dolino na jugu, prelazom Črnivec na zahodu in prevalom Lipa na meji z Dobrovljami na vzhodu. Poteka v smeri vzhod - zahod v dolžini preko 20 km, v smeri sever - jug pa se razširi le 10 km. Najvišji vrh planote je Vivodnik (1508 m) kjer je tudi razgledni stolp in se nahaja 15 min hoda od Doma na Menini planini (1453 m). Menina je ime dobila po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana (danes cerkev sv. Mohorja in Fortunata), kateremu je skupaj z vso Zgornjo Savinjsko dolino pripadala kot fevd.
Menina ima precej izravnano višino med 1200 in 1450 m. Severno pobočje je poraslo z mešanim gozdom, na južnih se prepletajo goz, pašniki in polja, površino na višini pa pokrivajo obsežni pašniki. Menina je sestavljena iz apnenčastih kamenin in dolomita zato je močno razjedena z vrtačami, brezni in kotliči. V Bližini planinskega doma je največje brezno Jespa.
Planota ima mnogo kraških površinskih mikro in makro oblik in bogato floro, na njej rastejo tudi redke alpske cvetice. Najvišji vrh je Vivodnik. Vzhodno nad planoto Šavnice se dviga Goli vrh (1420 m) in severno od doma Veternik (1448 m). Najlepši razgled je z Golega vrha, od koder se vidi celo Snežnik, Trnovski gozd in Medvednica (najvišji vrh Sljeme, 1035 m) nad Zagrebom.
Obsežen razgled je z Vivodnika, na katerem je PD Gornji Grad leta 1981 postavilo razgledni stolp; od tod vidimo: proti vzhodu podolgovat hrbet Menine, ki se nadaljuje v Dobrovljah, še naprej pa Paški Kozjak, Boč in Donačko goro; proti jugovzhodu je Posavsko hribovje z Veliko planino, Kumom, Mrzlico, Lisco in Bohorjem, zadaj pa so Medvednica in Gorjanci; na jugu vidimo v bližini hribovje Šipek med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom, na obzorju pa Snežnik, Javornike in Nanos; najlepši je pogled proti zahodu, kjer so za Veliko planino vrhovi Savinjskih Alp, levo od njih pa Škofjeloško pogorje, Jelovica in del Julijcev s Triglavom; od zahoda proti severu se dvigajo Lepenatka, Veliki Rogac, Olševa, Raduha in Peca ter na severu najprej nad Gornjo Savinjsko dolino Golte, za njimi pa Uršlja gora, Paški Kozjak in Pohorje. |
