"V gore se je treba odpraviti dovolj zgodaj, ko še ni prevroče, vedeti pa je treba, da so v poletnem času dokaj pogoste popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele in pred katerimi smo varni samo v planinski koči oz. bivaku - ti so namenjeni zasilnemu izhodu in ne množičnemu visokogorskemu turizmu, ki mu služijo planinske koče," je še izpostavil Šerkezi, prav tako pa opozoril, da moramo pri obisku gora z otroki turo prilagoditi njim in njihovi starosti ter poleti poskrbeti za primerno hidracijo s pitjem zadostne količine tekočine, ki ni alkohol. Pomembno je tudi, da se v gore odpravljamo zdravi, saj je bilo lani kar nekaj nesreč posameznikov s kroničnimi boleznimi: "Najpogostejši je srčni infarkt, sledijo težave zaradi sladkorne bolezni ali burni odzivi telesa na napor po kemoterapiji in določenih bolezenskih stanjih, ko se posameznik ni pozdravil do konca ali pa so bili simptomi bolezni zakriti. Takšno bolezensko stanje v gorskem svetu lahko dokaj hitro privede do resnih težav in se konča s smrtjo." Prav tako je pomembno urejeno zavarovanje: "V začetku letošnjega leta smo prejeli nekaj klicev posameznikov, ki so jih reševali v tujih gorah in niso imeli urejenega zavarovanja za reševanje v tujih gorah. Stroški reševanja so bili med štiri in sedem tisoč evri in so jih morali kriti sami. Še enkrat prosimo obiskovalce gora, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v tujih gorah in zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam, medtem ko mora v tujini za to poskrbeti vsak sam. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine."

Korak k varnosti je tudi pravkar izdani strip o gorski medicini. "Na pobudo gorskega zdravnika in gorskega reševalca letalca Jurija Gorjanca je pod okriljem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS izšel brezplačen strip Gorska medicina za vsakogar, ki s pomočjo gorskega zdravnika Janeza slikovito predstavi razumevanje bolezni, povezanih z gorami in mrazom, poznavanje tveganj, priprave in vadbo, da bodo gore ostale kraj užitka, srečanja in osebne rasti, ne pa kraj nesreče in poškodb,” je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko. Strip evropske mreže gorske medicine, ki ga je mogoče dobiti na sedežu PZS, je nastal v okviru projekta Résamont 2, ki je med letoma 2011 in 2013 potekal v sodelovanju med alpskimi pokrajinami Italije in Francije v programu Alcotra.



Gorsko okolje je posebno in vsaka nesreča, ki se zgodi posamezniku, predstavlja veliko tveganje tako zanj kot tudi za reševalce, ki jim bo odslej pomagal sarOS (Search and Rescue operating System), edinstven program v Evropi, ki je plod razvoja slovenskih strokovnjakov na področju iskalno-reševalnih intervencij. "SarOS je aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi se nahajal ponesrečenec. Do zdaj smo uporabljali vse to z več posameznimi programi, odslej je vse združeno in preprosto za uporabo," je inovativni projekt Gorske reševalne zveze Slovenije predstavil vodja Matjaž Šerkezi in dodal: "V GRZS smo za namen iskalno-reševalnih intervencij pripravili nov specialni program usposabljanja, ki se ga je maja udeležilo 24 gorskih reševalcev in 8 policistov. Z razvojem in implementacijo sarOS v sistem gorskega reševanja bomo dosegli učinkovitejše lociranje ponesrečenca ter s tem hitrejši prihod do njega in možnost transporta v profesionalno medicinsko oskrbo."

Robert Kralj, pomočnik poveljnika PPE za gorsko enoto Policije in pomočnik vodje LPE, je spregovoril o dežurstvu za helikoptersko reševanje v gorah 2017. "Dežurstvo se je začelo 2. junija in se bo končalo 1. oktobra, skupaj bo trajalo 91 dni. Junija in septembra poteka od petka do nedelje, medtem ko v najbolj obremenjenih mesecih julij in avgust vse dni v tednu. Z dežurstvom dosežemo zelo hitre odzivne čase, saj v hujših primerih vedno odločajo minute, hkrati pa je način delovanja, ko ni potrebno pobiranje reševalcev in zdravnikov po terenu, tudi cenejši," je povedal Kralj in še izpostavil: "V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj, kar je več kot tretjina vseh intervencij v letu, največ se jih opravi ob sobotah in nedeljah. Vsako leto je več intervencij zaradi bolezenskih stanj in reševanja nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti malo po svoje in ne najdejo varnega izhoda iz težav. Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življensko ogrožen." Pri nesreči v gorah naj obiskovalci pokličejo na interventno številko 112 in sporočijo, za kakšno poškodbo gre, koliko je poškodovanih, čim bolj točen kraj ter vremenske razmere.
 


Statistiko helikopterskega reševanja 2016 in 2017 je predstavil stotnik Aljoša Kirbiš, pilot helikopterja bell 412: "Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske, ki je s helikopterjem bell-412 na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v pripravljenosti, je v prvih dneh junija 3-krat sodelovala pri reševanju v gorah in poskrbela za 11 nujnih helikopterskih prevozov poškodovanih ali obolelih oseb. Skupaj je prepeljala 14 poškodovanih ali obolelih in pri tem naletela dobrih 14 ur. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje SV so letos v reševalnih akcijah posredovale 136-krat, od tega 36-krat v gorah, za primerjavo je helikopter v enakem obdobju lani v reševalnih akcijah posredoval 138-krat, od tega 19-krat v gorah."

Da bo spomin s planin živ in zabaven vse leto, v gorah in dolini, poleti in pozimi, ljubiteljem gora odslej krajša čas družabna igra Spomin s planin.

Ves čas imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš cilj je varno priti domov. Srečno in varen planinski korak!

Manca Čujež