Ljudje obiskujemo vzpeti svet, torej griče, hribe in gore zaradi številnih, ponavadi med seboj povezanih in dopolnjujočih se vzrokov: sprostitev, zabava, šport, rekreacija, radovednost in nenazadnje, doživljanje narave in spoznavanje samega sebe v njej. 

Osnovni čar in dar obiskovanja gorskega sveta je doživljanje narave v njeni opojnosti in prvobitnosti, kar nam omogoča, da se s to popkovino vsaj za trenutek ponovno povežemo s prvobitno naravo ter postanemo njen del. 

Vendar se moramo zavedati, da smo se od narave sčasoma tako oddaljili, da ne poznamo več vseh njenih zakonitosti in ne potreb njenih prebivalcev, zlasti živali. Zato se moramo na vsakem koraku zavedati, da smo v naravi samo gostje in se temu primerno v njej tudi obnašati oziroma ravnati. 

Navade, ki smo se jih oprijeli kot urbana bitja, v naravi ne veljajo, velikokrat so za naravo škodljiva. Narava ne pozna nepotrebne embalaže, v naravi ni stekla in plastike. V hribih ni košev za odpadke, komunalne službe, centralnih čistilnih naprav, toaletnega papirja in stranišč na odplakovanje. Narava tovrstne zagate rešuje na svoj način, v naravi ne gre nič v nič.

Nemir, ki ga prinašamo s seboj v gorski svet, ogroža številne živalske vrste, najbolj pa sesalce, med njimi tudi gamse in Zlatoroge, kralje našega gorskega sveta. Gamsi večinoma živijo v okolju, ki ga je človek razmeroma še najmanj spremenil, v gorskem svetu nad zgornjo gozdno mejo. Najdemo jih tudi v strminah, skalovjih, soteskah in grebenih na nižjih legah, v območju odmaknjenih gozdov.

Čeprav je po telesni zgradbi manj mogočen od kozoroga in v prepadnih stenah manj spreten od njega, je gams zagotovo prva izbira živalskega kraljestva za našo miselno povezavo na gorski svet. Tu je že »od nekdaj«, domuje v naravi in v našem kulturnem izročilu, tudi v povesti o Zlatorogu. 

Srečanje s tropom gamsov, zlasti če se znamo gibati v naravi tako, da jih ne splašimo na mah, je res nekaj posebnega. Opazovanje gamsov na jutranji paši, pri opoldanskem počitku ali večernem premiku v zavetišče nas navda z navdušenjem in ponosom. Gore so nam na svoj način spregovorile.

Gorski svet je lep, vendar izredno občutljiv. V njem imajo svoj dom (poleg ostalih) številne redke in ogrožene vrste, ki jih lahko obiskovalci gorskega sveta s svojimi nepremišljenimi dejanji ogrozimo. Ko gremo v hribe, se izogibajmo rastiščem, zimovališčem in drugim pomembnim življenjskim prostorom teh vrst. V naravo ne vnašajmo nemira, smeti in ne povzročajmo erozije!

Za vse to skrbi tudi Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) Planinske zveze Slovenije. Prizadevajo si, da bi naravo spoštovali in se v največji možni meri izogibali neprimernih dejanj prav vsi obiskovalci gorske narave, ne samo planinci. Zato izvajajo tudi izobraževanje za varuhe gorske narave in gorske stražarje, skrbijo za obveščanje in ozaveščanje članov planinskih društev in širše javnosti na tem področju. Zavedajo se tudi pomembnosti dela z najmlajšimi, zato intenzivno sodelujejo s planinskimi krožki.

Pri Kosijevem domu na Vogarju bomo zato v sodelovanju s KVGN v soboto, 24. junija, med 10. in 14. uro, pripravili otroške izobraževalne in ustvarjalne delavnice na temo varovanja in obnašanja v naravi. Celoten program dogajanja si oglejte na tej povezavi.

Poslanstvo varstva gorske narave je namreč skrb za ohranjanje in varstvo narave vedno in povsod, ne samo v visokogorju. Začenja se že v dolini, z načrtovanjem primerne ture, nadaljuje z vsakim korakom na planinski turi in nikoli ne konča. Naravo, ki smo jo prejeli od prednikov, moramo ohraniti za zanamce in tega se zavedamo tudi v Pivovarni Laško. Z našim Zlatorogom smo neizogibno povezani s slovenskimi gorami. 

Naš cilj je, da vsak planinec postane varuh gorske narave v mislih in dejanjih. 

Prispevek smo pripravili v sodelovanju s članom Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije, Marijanom Denšo.  - See more at: http://www.gremovhribe.si/Nahrbtnik/74/-gremo-v-hribe-obcudovat-in-varovat-naravo-#sthash.jvBHnoLp.dpuf