• Udeleženci: Sara Jaklič (vodja akcije), Marija Jeglič (pomočnica vodje akcije), Anže Klarič, Matija Volontar, Andrej Jež, Žiga Oražem, Jernej Ortar in Aleš Česen.
• Čas akcije: 9. do 26. november 2017
  
  

Časovni dostopi se gibajo nekje med 20 minut, v bolj oddaljene konce lahko tudi štiri ure in več. Večina je plezala v najbolj očitnih stenah Oujdad (moški) in Taoujdad (ženska). Dostopi po nekaterih odsekih potekajo visoko nad ozkimi prepadnimi strugami, ki jih je izoblikovala reka T'zarte. Orientacija sten je različna, tako da je možno plezati v soncu ali v senci. Domačini za obisk priporočajo predvsem zgodnjo pomlad, ko je dolina zelena in zaradi tega še bolj privlačna.

• 9. november: v večernih urah (ob 21.30) se z Goopti prevozom odpeljemo do letališča Milano Malpensa, kjer počakamo na let.
• 10. november - v zgodnjih jutranjih urah let iz Milana v Marrakech. Na letališču nas počaka privatni prevoz (minibus), nadaljujemo s 6-urno vožnjo do vasice Zaouit Ahnsal. V mestu Zawya naložimo še nekaj hrane in našega gostitelja Mohameda Reskija. Na končni postaji v Zaouit Ahnsalu natovorimo pet mul in se po dve-urni hoji odpočijemo v izhodiščni točki - vasici Taghia. Ob 19 h nas pričaka odlična večerja.
• 11. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Andrej Jež, Aleš Česen: Jbel Timghazine, Le gris dans le rouge, 6b+, 400 m
  • Matija Volontar, Žiga Oražem: Paroi d'Ifrig, Lost in Maroko, 6b, 120 m, prv.
  • Jernej Ortar, Anže Klarič: Taoujdad, Pilier nord-ouest, 6a, 500 m
  • Marija Jeglič, Sara Jaklič: Jbel Timghazine, Belle et berbere, 6b+, 300 m
• 12. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Andrej Jež, Aleš Česen: Oujdad, Tip tip barbare, 6b+, 810 m
  • Matija Volontar, Žiga Oražem: Oujdad, Baraka, 7b, 685 m
  • Jernej Ortar, Anže Klarič: Paroi des Sources, Classe montagne Epinal, 6c+, 200 m
  • Marija Jeglič, Sara Jaklič: 2 raztežaja Pillier de l'Etrave, 6c+, 550 m 
• 13. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Aleš Česen, Andrej Jež, Anže Klarič: Taoujdad , A boire ou je tue le chien, 6c+, 250 m
  • Jernej Ortar, Žiga Oražem: Paroi d'Ifrig, Le Retour des Infideles, 6c+, 220 m
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Paroi d'Ifrig, Canyon Apache, 6c, 280 m 
• 14. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Andrej Jež, Aleš Česen: Paroi d'Ifrig, Canyon Apache, 6c, 280 m
  • Sara Jaklič in Marija Jeglič se sprehodita v oddaljeno dolino Tmdarote, ostali počivajo
• 15. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Anže Klarič, Jernej Ortar, Žiga Oražem: Oujdad, Los ratones coloraos, 6c+, 400 m
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Oujdad, Baraka, 7b, 685 m
• 16. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Aleš Česen, Žiga Oražem: Tadrarate, La rouge berbere, 7b, 560 m
  • Andrej Jež, Matija Volontar, Jernej Ortar: Whisky berbere, 7a, 400 m
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Jbel Timghazine, Classe montagne epinal, 6c+, 200 m
  • ostali počitek; Jernej si med plezanjem poškoduje prst.
• 17. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Anže Klarič, Žiga Oražem, Andrej Jež: Jbel Timghazine, Zebda, 7b+, 260 m
  • Matija Volontar, Aleš Česen: Taoujdad, XY, 7a+, 250 m 
• 18. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Andrej Jež in Anže Klarič sta se odločila, da se podata na lov za prvenstvenimi smermi v oddaljeno dolino (2 dni), od koder sta se vrnila naslednji dan. Žal brez prvenstvene smeri, saj je bil že dostop precej »zanimiv«
  • Marija Jeglič, Jernej Ortar: Tagoujimt n'Tsouiannt, Alo Monic, 6a, 350 m
• 19. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Žiga Oražem, Matija Volontar: Taoujdad, Les rivieres pourpres, 7b+, 500 m
  • Aleš Česen, Gregor Lačen: Tadrarate, Pilier de l'trave, 6c, 570 m
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Pared de la sources, Susuro berber, 7b+, 285 m
• 20. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Sara in Marija dostopata in prespita v dolini Tadrarate, 4 ure oddaljena od vasice, kjer smo bili nastanjeni. Zaradi podrte skale in objektivnih nevarnosti se vrneta naslednji dan popoldan.
  • Jernej Ortar, Anže Klarič: Timghazine, Trompetenkafer, 7a+, 320 m
• 21. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Aleš Česen, Jernej Ortar, Andrej Jež: Paroi de la cascade, Haben oder sein, 6b+, 200 m
• 22. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Andrej Jež, Žiga Oražem: Paroi de la cascade, Laura, 6b, 250 m
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Jbel Timghazine, Trompetenkafer, 7a+, 320 m, 
• 23. november: plezanje v okoliških hribih:
  • Sara Jaklič, Marija Jeglič: Paroi de la cascade, Haben oder sein, 6b+, 250 m
  • Jernej Ortar, Žiga Oražem: Paroi d'Ifrig, Canyon Apache, 6c, 280 m in Paroi d'Ifrig, Princess de Mismir, 7a, 200 m
  • Anže Klarič, Matija Volontar: Pared de la Sources, Sasurra Bereber, 7b+, 285 m 
• 24. november: vrnitev iz Taghie v Zaouit Ahnsal (2 h hoje), kosilo v Zawyi, v večernih urah prispemo v Marrakech, kjer prespimo v hotelu. 
• 25. november: po zajtrku se odpravimo na tržnico in nadaljujemo pot po vročih ulicah Marrakecha do Jardin Majorelle. Po dolgem čakanju v vrsti, ki plezalce bolj utruja kot hitra hoja v breg, si ogledamo maroške vrtove in spoznavamo kulturne značilnosti prvotnega naroda - Berberov, ki jih je v Maroku približno 80 %, ostalo so Arabci. Večer preživimo ob dobri hrani in zvokih maroške tradicionalne glasbe.
• 26. november : Taksi nas pelje do 20 minut oddaljenega letališča na obrobju Marrakecha, kjer ob 9.10 že letimo proti Milanu. Sledi še vožnja v Slovenijo; povratek domov ob 20h.
  
  

Udeleženci so svoje izkušnje strinili takole:

• Sara Jaklič: Kot organizatorka sem že dolgo časa, preden smo se podali na pot, razmišljala o naši zadnji akciji. Zelo sem bila zadovoljna, ker so se vsi člani SMARA odločili, da gredo zraven. Tako smo lahko drug drugega dobro začutili in tudi kot ekipa dobro sodelovali. Nikoli ni bilo vprašanje vremena, ali bomo šli plezat, pač pa je bilo vse odvisno od posameznikove utrujenosti. Menim, da je bila akcija dobra mešanica »plezanja za odklop« (navrtanih smeri), prav tako pa ponuja resno plezanje v bolj oddaljenih in neraziskanih koncih. Kljub temu da smo bili precej stran od običajnih mest, smo bili deležni odlične postrežbe in prijaznih ljudi.
• Žiga Oražem: Večinoma vsem iskalcem prehodov po vertikalah, najbolj usreza mir in odmaknjenost sten. Mednje sodim tudi jaz. To, da smo prebivali v vasi, kamor ne vodi cesta, je pod vprašajem pitna voda, tuš je vedro s toplo vodo... pa najbolš! Okoliške stene ponujajo odlične afriške plezalne razmere. Groba skala, ježki povsod, široke in ozke poči, poličke in kloci, pa še kompaktno je.. najbolš! SMAR akcija v Maroko mi je bila ena izmed najljubših dosedaj, bi se kar navadil na kikirikanje in ikanje vsak dan. Pozimi lahko zapade tudi do meter snega. Kakorkoli, vsi smo se naplezali in naužili afriškega zraka. Še pridemo!
• Marija Jeglič: Zadnja SMAR-ovska akcija v Maroku mi je bila nadvse všeč. Sama lokacija je skoraj malo ekspedicijsko obarvana, saj smo bivali pri domačinih Berberih, v Taghiji, ki je dve uri hoje stran od ceste. Narava je čudovita, ljudje so prijazni in plezarija izvrstna. Poleg tega smo se imeli dobro tudi kot ekipa, tokrat s častnim gostom Alešem Česnom. Posluževali smo se tako navrtanih kot tradicionalnih smeri, tako kratkih kot celodnevnih dostopov. Verjamem, da smo se v tem času vsi dodobra naplezali in se kot skupina še dodatno povezali.
• Aleš Česen: Z veseljem sem sprejel povabilo Smarovcev, da se jim priključim na letošnji zadnji akciji. Dobre volje sem prišel tudi nazaj domov. Stene nad revno vasico Taghia sicer ne ponujajo prave alpinistične izkušnje. Izbor do 800 metrov dolgih športnih smeri bodisi zavarovane s svedrovci ali dobrimi razčlembi za sprotno nameščanje varoval, pa je provrsten. V kombinacij s praktično idealnimi vremenskimi pogoji, razlogov da se ne bi do utrujenosti naplezali v dveh tednih našega bivanja v dolini, ni bilo. Ekipa mladih alpinistov s sicer različnimi ambicijami, vendar skupno dobro voljo in motivacijo, je bila kriva za venomer dobro vzdušje.
• Andrej Jež: Maroko je nekaj posebnega ... zanimiva kultura, ki te z lahkoto navduši. Plezanje je izredno pestro od gaženja po zelenjavi, pa vse do monolitne ostre skale, ki jo zagotovo občutiš na koži. Skratka top akcija.
• Matija Volontar: Odlična zaključna akcija. Mir, sproščeni ljudje, prijazni domačini in plezanje v dobri in ostri skali. Na začetku sem se v glavi preveč osredotočil na plezanje novih smeri. Ko sem ugotovil, da so vse očitne linije zasedene, so me so-reprezentanti hitro motivirali za plezanje že obstoječih in prav tako odličnih smeri. V navezi z različnimi soplezalci, sem preplezal kar nekaj težkih smeri, ki pa so v večini vsaj malo navrtane. Smeri brez svedra skoraj ni, saj so ponekod razčlembe zelo redke. Moram pa priznati, da je bilo plezanje na svedre presenetljivo zadovoljujoče. Tako sem se domov vrnil z zares spočito glavo, kar pa je tudi namen zaključne akcije. Pohvala organizatorki za odlično speljan izlet.
• Anže Klarič: Plezalni izlet v gorsko vasico Taghia bi priporočil vsakemu plezalcu. Vas je majhna, šteje okoli 500 prebivalcev, dostopna pa je le peš (cca. 2h hoje). V času bivanja so nas gostitelji ves čas stregli z lokalnimi dobrotami. Slog plezanja je podoben Paklenici, skala je kompaktna in skoraj v vseh stenah se najdejo navrtane smeri. Akcija je bila dober odklop za možgane in druženje z ekipo. Good!

Zahvaljujem se vsem udeležencem, brez katerih ne bi bilo dobrega vzdušja na akciji in seveda Planinski zvezi Slovenije, ki nas vsakoletno podpira pri naših dejavnostih v in zunaj države.

Zapisala Sara Jaklič, fotografirali člani odprave