Andrej Štremfelj je leta 1979 stal na vrhu sveta. Ko sta z Nejcem Zaplotnikom stala ob kitajski piramidi in bila prva Slovenca in Jugoslovana na najvišji točki našega planeta, se je zdelo, da višje ne gre. Vendar je bil to za Andreja Štremflja, letošnjega dobitnika zlatega cepina za življenjsko delo, le začetek poti. In ta mu je letos prinesla več kot zasluženo mesto med legendami svetovnega alpinizma, kakršne so Walter Bonatti, Reinhold Messner, Kurt Diemberger in drugi. Skupaj jih je deset, z zadnjim izmed njih, Andrejem Štremfljem, pa se bo pogovarjal Jure K. Čokl. Vabljeni k poslušanju oddaje Intervju na 1. programu Radia Slovenija v sredo, 27. junija, ob 10.10.
S prvim slovenskim prejemnikom zlatega cepina za življenjsko delo so se pogovarjali tudi na Delu in Dnevniku, prav tako je bil gost v Odmevih na TV Slovenija.
Andrej Štremfelj, prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu: Prideš, zagledaš lep vrh in greš (Dnevnik, Gorazd Suhadolnik)Njegov odnos do alpinizma, vključno z življenjem, ohranja svežino in zrelost, je alpinist Marko Prezelj zapisal o Andreju Štremflju, prvem Slovencu, ki bo prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. Težko bi našli človeka, ki tako živo pooseblja gorniške vrednote, mojstra plezanja v visokih gorah, ki bi mu bolj pristajalo mesto med legendami svetovnega alpinizma.
V šestindvajsetletni zgodovini podeljevanja zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, so slovenski alpinisti že sedemkrat prejeli mednarodno odličje za najvidnejši alpinistični vzpon, Andrej Štremfelj pa je prvi Slovenec, ki bo prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu, in sploh edini prejemnik tega prestižnega priznanja tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon, saj sta si z Markom Prezljem leta 1992 prislužila prvi podeljeni zlati cepin za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge. |
