Tokratni vodja, Jernej, je sicer korektno, a pozno pripravil vse skupaj. Ni se ukvarjal s spodbujanjem in navduševanjem ostalih članov ekipe za obisk področja ter s podrobnim proučevanjem logističnih možnosti. Vse to bi občutno okrepilo samozavest celotne skupine. Resnici na ljubo tudi pri večini udeležencev ni bilo zaznati pričakovanega navdušenja pred odhodom na akcijo. Mlačna priprava je v danih vremenskih razmerah zadoščala, ker nas je vse gnala predvsem želja po spoznavanju področja. Tako smo na koncu od doma odšli le štirje »smarovci« in naš gost Tom Livingstone, ki po britanski izmenjavi razvija in krepi odnos s slovenskimi alpinisti. Tom je na tokratni izlet prišel zelo motiviran in odkrito kazal željo po raziskovanju. S svojim pristopom je prispeval k potrebni polnokvnosti skupine.

Zaprti bližnji kampi in nevihtno vreme je pritrjevalo odločitvi, da se nastanimo v apartmaju, prijetnem zatočišču na mestu, kjer se dve gorski dolini združita v eno. Prvi dan smo v nevihtnem pričakovanju grobo raziskali področje in možnosti dostopov do zaprtih koč in mokrih sten. Pala di San Martino je razmeroma razsežna gorska skupina, kjer je plezalnih možnosti res veliko, zato se je brez izdelane priprave težko odločiti kje in kako začeti. Neposredna seznanitev z okoljem in možnostmi nas je navdušila za zgoden začetek drugega dne. Matija in Žiga sta se odpravila do zimske sobe v koči Pradidali od koder je izbira plezalnih ciljev res pestra. Z Jernejem in Tomom pa smo dostopili do koče Tančic pod Cima della Madonna, kjer je plezalnih ciljev dovolj za par dni. Vsi smo bili pripravljeni na spanje v zimski sobi, ki je bila v primerjavi z zunanjimi temperaturami prava hladilnica. Po prihodu do koč smo se vsi nemudoma lotili plezanja.
Nas tri je sredi smeri namočil dež in nas preusmeril v sestopanje z raziskovanjem terena. Namesto hitrega spusta po vrvi smo se spustili na gredino po kateri smo prečili do sestopnega ozebnika med Madonno in Sas Maorjem. Ko smo po ozedniku dosegli škrbinasto sedlo na južni strani, smo v meglenem in oblačnem vzdušju raziskali še alternativni dostop do srednjega dela Sas Maorja, ki je zasedal visoko mesto med našimi naslednjimi željami. Popoldne smo sestopili do koče, kjer smo si pripravili malico in se po temeljitem premisleku odločili, da naslednje jutro poskusimo dokončati začet vzpon v Razu Tančic. Naslednji dan smo s poznavalskim zaletom začeli in zaključili vzpon na vrhu, kjer nas je ponovno osvežilo nekaj dežnih kapelj, ki so pritrjevale našim pretehtanim odločitvam. Sestop do koče in naprej v dolino je minil v zadovoljnem vzdušju. Plezanje tehnično ni zahtevno, v estetskem smislu je na visoki ravni v naravni liniji vzpona, ambient je pa navdušujoč.

Naslednji dan je bil deževen. Izkoristili smo ga za plezanje v plezališču in druženje z debatiranjem. Zadnji dan smo skupaj odšli do koče Treviso, od koder smo v dveh navezah zaplezali v dve klasični smeri, ki sta grebensko povezani. Tom je po zaključku prve smeri želel še plezati, a sorazmernega navdušenja od preostalih ni bil deležen, zato smo po kratkem športnoplezalnem postanku sestopili do parkirišča, od koder smo nadaljevali do našega zatočišča. Tam smo po večerji sklenili, da se namesto zjutraj, kar takoj odpravimo domov.

Ta izlet SMAR ocenjujem za uspešen. Maloštevilna ekipa je bila motivirana, vendar ne toliko, da bi lahko učinkovito odmislila površno pripravo in nevihtno vreme. Če bi vse skupaj bolj premišljeno zastavili že na začetku, bi ob enako dobrem vzdušju lahko plezali še nekoliko bolj učinkovito. Dobro je bilo, da smo se lahko skupaj pogovarjali o različnih temah in diagnosticirali stanje skupine, ki potrebuje osvežitev.

Marko Prezelj



Udeleženci akcije: Matija Volontar, Žiga Oražem, Marko Prezelj (mentor), Tom Livingstone (gost) in Jernej Ortar (vodja).

Na tokratni akciji smo se mudili v sosednji Italiji. Namen akcije je bil raziskati večini od nas neznan del Dolomitov - skupino Pale di San Martino. Osredotočili smo se na najjužnejši del verige, dolini Pradidali ter Canali. Tekom akcije smo imeli bazo v apartmaju v vasici Mezzano, od dolin oddaljeni približno 15 km.

Področje Pala je plezalno zelo zanimivo in obsežno področje. Precej južna lega ponuja, ne glede na nadmorsko višino (do 3000 m), dobre možnosti za skalno plezanje že v pomladanskem času. Letošnja zima je bila na tem področju precej bogata s snegom, zato so nam nekatere dostope in sestope popestrila snežišča in grape napolnjene s snegom. Tudi vreme nam ni šlo najbolj na roko, tako da je bila, razen zadnji dan, vsaka od navez deležna vsaj rahle osvežitve z dežjem v steni.
Akcijo smo začeli petkovega popoldneva 31. maja, s prebojem prometne konice v Ljubljani, zaradi česar smo v Mezzano prispeli ob precej pozni uri. Naslednji dan smo izkoristili za nakup literature ter se razgledali po zgoraj omenjenih dolinah in bližnji okolici. Na podlagi videnega smo zvečer predebatirali možne cilje za prihodnje dni. Sledili sta dve dvodnevni turi. Oražem in Volontar sta se odpravila do zimske sobe v koči Pradidali in opravila tri vzpone v okoliških stenah (Campanile Pradidali, Torre Pradidali, Cima Canali). Livingstone, Prezelj, Ortar smo vstopili v Raz Tančic, se obrnili zaradi nevihte, prespali v zimski sobi koče Velo della Madonna in vzpon uspešno ponovili naslednji dan. Sledil je deževen dan počitka, ki smo ga izkoristili za športno plezanje v plezališču Castelpietra, na začetku doline Canali. Tom se je ta dan odločil za še eno ogledno turo in se tekoma odpravil iz doline Pradidali do mesta San Martino di Castrozza. Zadnji dan smo plezali dolomitske klasike nad dolino Canali. Oražem, Livingstone, Prezelj so se odpravili v Sass D' Ortigo, medtem ko sva Volontar in Ortar plezala greben na Pala del Rifugio. Zvečer smo se soglasno odločili, da za varen povratek ne potrebujemo še ene noči počitka, zato smo po hitrem postopku pospravili in se do pozne noči še istega dne vrnili v Ljubljano.



Kronološki pregled:

• petek, 25.  maj 2018
  • 16:30 - odhod iz Ljubljane 
  • 22:00 - prihod v Mezzano, nastanitev v apartmaju
• sobota, 26. maj 2018
  • Nakup zemljevidov in plezalnih vodničkov za področje Pala
  • Grobo spoznavanje področja - sprehodimo se po dolinah Canali in Pradidali, zapeljemo se do planine Civertaghe (dostop do koče Velo della Madonna) 
• nedelja, 27. maj 2018
  • Mark, Tom, Jernej: Cima della Madonna, SZ raz, Spigolo del Velo, V+, 400 m, poskus 
  • Matija in Žiga: Campanile Pradidali, SV stena, Via dei camini, IV+, 300 m in Torre Pradidali, JV stena, Via l'altalena di Luca, VII-, 150 m
• ponedeljek, 28. maj 2018
  • Mark, Tom, Jernej: Cima della Madonna, SZ raz, Spigolo del Velo, V+, 400 m 
  • Matija in Žiga: Cima Canali, Z stena, Buhlriss, VI-, 500 m
• torek, 29. maj 2018
  • Matija, Žiga, Mark, Jernej: plezanje v plezališču Castelpietra
  • Tom: ogledna tura iz doline Pradidali preko Passo di Rosetta v mesto San Martino di Castrozza
• sreda, 30. maj 2018
  • Mark, Tom, Žiga: Sass D' Ortiga, Z raz, Wiessner-Kees, VI-, 280 m
  • Matija, Jernej: Pala del Rifugio, SZ raz, Castiglioni-Detassis, V, 650 m

Jernej Ortar



Vtisi udeležencev:

Matija Volontar
Akcija se mi je zdela popoln uspeh. Ob pregledovanju vremena je bilo vse skupaj precej neobetavno, kar pa ni vplivalo na vnemo skupine. Kljub temu, da zaradi mraza, snega in mokre skale nismo plezali težjih smeri, sem si sam ustvaril zelo dobro sliko kaj ponuja to področje. V teh gorah vlada drugačen občutek kot drugje v Dolomitih. Ker je to najbolj južno gorovje Dolomitov je vse bolj zeleno, poleg tega pa so dostopi (ponekod) precej daljši. Visoke stene polne dobrih oprimkov in trdne kamnine, obrnjene na vse strani, so mi dale navdih za ponovni obisk v toplejših mesecih.

Žiga Oražem
Spoznavanje področja Pale di San Martino je že obrodilo sadove. V dolinah se nam že iz mesta kažejo hribi v katere bo še potrebno podrgniti z nosom! Pa še čisto nov vodnik je izšel, še topel iz tiskarne. Na splošno je bila akcija uspešna, ne glede na vzpone, katere smo prilagajali vremenu, čeprav kdo pa pravi da v mokrem ne moreš plezati. Tudi okoliška plezališča, kjer nam Manolo ponuja velike težave v lahkih smereh so vredna obiska. Imeli smo se super.

Tom Livingstone
Thank you for letting me join the SMAR trip to Pala di San Martino (Dolomites). I really enjoyed climbing with all group members, and the geography of the mountains was very impressive. I learnt a lot about the area and the history of the climbers there. I'm very inspired to return, and I'd love to climb on Sass Maor.

Jernej Ortar
Novo področje Dolomitov, kjer zopet preseneti kvaliteta skale, slikovitost okolice in obseg možnosti za plezalno udejstvovanje. Vse našteto praktično le streljaj od Slovenije. Prepričan sem, da se v te konce še vrnem. Upam le, da v malo lepšem vremenu.

Fotografije so prispevali udeleženci akcije.