Anže se je potrudil in pripravo pripravil pravočasno ter pred odhodom nekajkrat poskusil navdušiti skupino s predstavitvijo področja. Kazalo je, da mu je uspelo mobilizirati tudi tiste, ki se akcije niso mogli udeležiti.
Predstavitev področja in logistična priprava sta bili dobri. Ko so se alpinisti pojavili v Val Bondasci, jih je presenetilo obvestilo o zapori doline. Zapora doline za obiskovalce je bila objavljena pet dni pred odhodom na akcijo, kar je bilo glede na siceršnjo dobro in pravočasno pripravo lahko spregledati. Anže je bil očitno že tako osredotočen in pripravljen na akcijo, da nekaj dni pred odhodom ni ponovno preverjal morebitnih sprememb. Ko je postalo jasno, da zaradi zaprtega področja ne bo možno plezati, kjer so si želeli, me je Anže poklical. Svetoval sem mu, da ne poskušajo ignorirati prepovedi in naj se premaknejo kam v bližino. Val di Mello je področje južno od Cengala in Badila, zato se je to ponudilo kot najbolj sprejemljiva izbira.
Ta akcija je bila v organizacijskem smislu poučna za vse. Za organizacijskega vodjo je bilo spreminjanje lokacije precej stresno, zato bo verjetno naslednjič bolj ažurno preveril tudi informacije, ki niso neposredno povezane s plezanjem. Čeprav je na akciji sodelovala le peščica članov SMAR, ocenjujem, da je bila akcija zelo uspešna predvsem z vidika prilagajanja.
Marko Prezelj
TRAJANJE: 13.6.-20.6.
LOKACIJA: Val Bondasca in Val di Mello
UDELEŽENCI: Anže Klarič (AO PD Ljubljana Matica), Andrej Jež (AK Črna na Koroškem), Matija Volontar (AO Jesenice), Bor Levičnik (AO PD Ljubljana Matica).
Že leta 2015 sem videl te markantne hribe, ko sem prvič plezal v Val Bondasci. Skupina štirih smo se sredi junija odpravili v Švico, z namenom, da se podamo v stene Sciore Dafore, Punta Piode, Ago di Sciore in Sciore Dafore. Po čudnem spletu okoliščin smo naleteli na popolno zaporo doline, ki nam je onemogočila plezanje v zastavljenih ciljih. Vedel sem, da so bili v podoru hriba Cengalo, leta 2017, prizadeti vaščani naselja Bondo, saj je poleg osmih žrtev pod sabo pokopal tudi lepo število hiš in odnesel cesto, ki je vodila v dolino. Z Matijo sva se pri strokovnjakih pozanimala, če je možen dostop in plezanje v omenjenih stenah. Vsi so nama podali resen odgovor, da se po nepotrebnem nima smisla izpostavljati nevarnosti. Eden od njih pa nama je vseeno namignil, da je varen dostop možen s koče Albigno preko sedla. Na koči Albigno smo dobili enake informacije, čeprav nam je prijazna oskrbnica odsvetovala vzpone. Naslednji dan sva si z Matijo z vrha Pizzo Cacciabelle že ogledovala pot, ki vodi do Scior. Ker je bila pot uradno zaprta je bilo tudi morebitno reševanje v primeru nesreče pod vprašajem.
Po posvetu s člani, ki so bili še zmeraj motivirani za prvoten cilj, sem poklical še Marka in pomagal mi je sprejeti odločitev, da smo glavni cilj opustili. Sprejemam odgovornost, da bi se o zaprtju lahko pozanimal že od doma, vendar ko sem klical na telefonsko številko koče Sciora, ki je sicer zaprta, sem dobil
informacije, da bodo kočo odprli v začetku julija. Podor in z njim posledice sem imel v mislih, vendar pet dni pred odhodom, ko so uradno objavili zaporo doline, nisem posumil, da bi lahko po enem letu prepovedali vstop v dolino. Vsi štirje smo se posvetovali in med nekaj rezervnimi plani izbrali Italijansko
dolino Val di Mello, ki poleg krajših klasičnih smeri ponuja tudi hribe nad 3000m. Tako smo pol akcije preživeli v Švici na severni strani hribov, potem smo se pa prestavili nekoliko južneje in se prav tako naplezali ter raziskali še večje področje, kot bi ga sicer. Če potegnemo črto smo iz akcije odnesli veliko
pozitivnega in dobili dobro lekcijo.
Kronološki pregled
Sreda, 13. junij: Ob 10.00 smo se odpeljali iz Dolgega mostu. V kampu Vicosoprano v Švici nas je sprejela prijazna oskrbnica. Zvečer smo ob jedi skovali plan za naslednji dan.
Četrtek, 14. junij: Matija in jaz sva se kljub zapori vseeno odločila, da greva pogledat v dolino Bondasca. Vzela sva vse potrebno za dvodnevno turo, saj sva imela namen splezati smer v Ago di Sciori. Bor in Andrej sta se odpravila v sosednjo dolino in dostopila do koče Albigno. Na poti do koče sta še v
Pizzo Spazzacalde splezala Tirami su, 6b+, 20 0m. Z Matijo sva po dobri uri hoje srečala ljudi, ki nadzorujejo podor. Opozorili so naju naj ne hodiva naprej, ker še zmeraj obstaja možnost ponovnega podora. Po kratkem razmisleku sva sestopila v dolino in se podala za Borom in Andrejem. Vsi štirje smo
prespali v koči Albigno. Ker uradno še ni bila odprta smo se že iz doline najavili in oskrbnica nam je pripravila postelje.
- Bor in Andrej: Pizzo Spazzacalde - Tirami su, 6b+, 200m
Petek, 15. junij: Z Matijo sva se zgodaj zjutraj odpravila in splezala po S. grebenu na Pizzo Frachiccio in po V. grebenu nadaljevala na Pizzo Cacciabella. Z vrha sva si dobro ogledala naše glavne cilje in našla varen dostop do njih. Bor in Andrej sta nad kočo v Bio Pfeler splezala smer Diedro Dimenticato, 6c,
200 m. Vsi smo sestopili v dolino in skupaj v kampu pojedli večerjo.
- Matija in Anže: S. greben Pizzo Frachiccio + V. greben Pizzo Cacciabella, IV+, 700 m
- Bor in Andrej: Bio Pfeler - Diedro Dimenticato, 6c, 200 m
Sobota, 16. junij: Dan smo izkoristili za počitek in se odpravili v bližnje plezališče. Kot vodja sem po pogovoru z ekipo sprejel odločitev, da ne bomo plezali v Sciorah (glavni cilj), ker je dolina uradno zaprta in morebitno reševanje ni na voljo. Po kratkem pogovoru z Markom, ki je bil istega mnenja smo se zvečer skupaj odločili za premik v Val di Mello.
Nedelja, 17. junij: Zjutraj smo pospravili šotore in se odpeljali v Italijansko dolino Val di Mello. V nekoliko drugačnih navezah smo se podali v bližnje stene nad kampom. Z Borom sva v steni Precipizio degli Asteroidi splezala smer Oceano Irrazionale, VII, 400m. Ker so bile v steni že tri naveze, prva pa zelo počasna, sta se druge dve odločili za spust. To je nama omogočilo tekoče plezanje, saj sva trojno navezo srečala šele na vrhu stene. Matija in Andrej sta se odpravila v Scoglio delle Metamorfosi in splezala Luna nascente, VII, 350 m ter Condelini, VII-, 350 m.
- Anže in Bor: Precipizio degli Asteroidi - Oceano Irrazionale, VII, 400 m
- Matija in Andrej: Scoglio delle Metamorfosi - Luna nascente, VII, 350 m + Condelini, VII-, 350 m
Ponedeljek, 18. junij: Spet smo oblikovali nove naveze in našli vsak svoj cilj. Matija in Bor sta že popoldne dostopila do bivaka Manzi in tam prespala. Z Andrejem pa sva se odločila da vstaneva bolj zgodaj in opraviva s planirano turo v enem dnevu. Z Matijo sva si izmenjala še par sporočil, da sem se prepričal, da sta prišla na bivak varno.
Torek, 19. junij: Z Andrejem se zgodnji start obrestuje in po treh urah že stojiva pod začetkom smeri v Cimi del Cavalcorto. Naveževa se in splezava Ostkante, VI, 500 m. Matija in Bor sta medtem splezala smer Osio-Canali, VII, 600m v hribu Torrone Orientrale. Zvečer smo si izmenjali mnenja o smereh, pojedli in se odpravili spat. Bivak Manzi je po besedah fantov bolj urejen od kampa v katerem smo bili nastanjeni.
- Anže in Andrej: Cima del Cavalcorto - Ostkante, VI, 500 m
- Matija in Bor: Torrone Orientrale - Osio-Canali, VII, 600 m
Sreda, 20. junij: Zaradi poslabšanja vremena smo se odločili, da gremo domov en dan prej. Ob 10.00 smo se odpravili na pot in brez večjih zapletov prispeli na Dolgi most ob 17. uri.
Mnenja udeležencev
- Anže: Na tej akciji se je pokazala energija ekipe pri izbiri alternativnih ciljev, saj sem kot organizator spregledal, da so pet dni pred našim odhodom uradno prepovedali vstop v dolino, v kateri smo želeli plezati. Varen dostop do hribov v katerih smo imeli prvotne cilje smo sicer našli, vendar smo se skupaj odločili, da ne bomo ''drezali v osje gnezdo''. Moj prvi obisk Val di Mella, kamor smo se nato premaknili, je pustil v meni lep spomin, saj smo poleg klasičnih smeri raziskali tudi ne tako obiskane hribe nad dolino. Čeprav smo se akcije udeležili samo štirje člani skupine, smo se imeli zelo dobro. Lahko rečem, da je bila akcija iz mojih oči dobro izpeljana.
- Matija: Podor v Švici, zaradi katerega so nepričakovano zaprli dostop v celotno dolino z glavnimi cilji, nam je dal možnost, da smo raziskali (še) druge cilje, ki so izpolnili moja pričakovanja. Prav tako mi je premik v Italijo dal možnost plezanja in raziskovanja tamkajšnjih hribov, ki jih v obratnem primeru verjetno nebi. Z akcijo sem zadovoljen, saj smo čas izkoristili optimalno.
- Andrej: Zanimivo je spoznavati nove doline, kraje,vrhove... super akcija z vidika raziskovanja ter druženja. Samo plezanje v granitu je pa itak top. Barvitost narave te pa v teh krajih lepo prevzame.
- Bor: Z moje strani prva SMAR akcija se je začela malo bolj klavrno zaradi zaprtja doline, na koncu pa je bila še vseeno uspešno izpeljana, tako s plezalnega kot družabnega vidika. Bila je dobra lekcija in preizkus prožnosti pri menjavanju ciljev, pri tem pa smo spoznali malo manj oblegane doline in hribe v okolici Bondasce ter Mella. Skratka odlično preživet teden v dobri družbi.
Zahvalil bi se vsem članom, ki so sodelovali na akciji in Marku za pomoč pri organizaciji ter sprejemanju racionalnih odločitev, kot tudi PZS za podporo in resnost.
Pripravil Anže Klarič |
