sreda, 5. september 2018, ob 9.30 uri
Katja Kegl Vencelj, nova rekorderka Slovenske planinske poti: Niti za trenutek mi ni zmanjkalo motivacijeŽenski rekordi 600 kilometrov dolge Slovenske planinske poti s 45 tisoč višinskimi metri vzpona od Ankarana do Debelega rtiča to poletje padajo kot za stavo. Nov mejnik je 27. avgusta 2018 postavila Katja Kegl Vencelj in tako za tri dni izboljšala časovnico Anje Klančnik, ki jo je rekordno premaknila 14. avgusta letos. Po štirih letih ji je uspelo! Več o izkušnji, ki jo je močno utrudila, a izjemno obogatila in vedno znova ganila, koliko čudovitih ljudi jo obkroža, pa v pogovoru z ultratekačico, ki so ji na poti stali mož in prijatelji, v cilju pa jo je čakala 19-mesečna hčerka.
Katja, prisrčne čestitke za nov ženski rekord na Slovenski planinski poti. Le slaba dva tedna po rekordu Anje Klančnik ste časovnico znižali še za več kot tri dni. Kaj je bilo ključno za novo hitrostno prelomnico SPP?
Hvala! Posebnih priprav na SPP v letošnjem letu nisem imela zaradi pomanjkanja časa in majhne hčerke, sem se pa udeleževala raznih ultratekov pri nas, kot tudi v tujini, kar mi je prineslo neko dobro bazo, kljub manjši količini treningov. Imela sem izjemno dobro spremstvo moža Tonija in dveh prijateljev iz Zagreba – Tadeje in Iva. Skrbeli so za logistiko, se dogovarjali z mojimi spremljevalci, skrbeli za prehrano, masažo, žulje …
Katja Kegl Vencelj na startu Slovenske planinske poti in na Grintovcu (foto osebni arhiv)
Kako pomembno vlogo je pri vašem podvigu igrala podpora vaših domačih in gorskotekaških prijateljev?
Izjemno. Vsak je prinesel neko novo svežino, energijo, nove zgodbe - in skupaj smo napredovali lažje.
V cilj ste po 8 dneh, 23 urah in 26 minutah prispeli 27. avgusta zgodaj zjutraj. Kako po dobrem tednu podoživljate svoj podvig?
Še vedno pravzaprav ne dojemam, da mi je zares uspelo. Želja, ki je v meni živela štiri leta, je uresničena. Preživela sem izjemno lepe, kot tudi izjemno težke trenutke. Vsekakor me je izkušnja obogatila. Največ mi pomeni druženje z različnimi ljudmi po različnih etapah. Prijatelji kot tudi neznanci so se mi pridružili za par ur, dan ali več, vzeli zame dopust, se pripeljali z drugega konca Slovenije, bili z menoj v slabem vremenu, ponoči, na nevarnih poteh, ki zahtevajo veliko mero pazljivosti … vedno znova sem bila ganjena, koliko čudovitih ljudi me obkroža.
Koliko so vam prišle prav izkušnje izpred štirih let na SPP in kje so bile vaše rezerve v primerjavi s tistim tekom?
Prve štiri dni sem “tekmovala” sama s seboj izpred štirih let. Takrat sem naredila veliko napak, jih letos izboljšala na podlagi pridobljenih izkušenj in prve dni je šlo več kot odlično. Letos sem uporabljala palice, veliko več sem jedla, spremljala srčni utrip in vedno šla v zmernem tempu, nikoli prehitrem. Zadnje dni sta me precej upočasnila udarec v koleno in slabo vreme, ki se je začelo s spustom s Črne prsti in trajalo polna dva dni.
Nova rekorderka SPP s podporno ekipo ponoči na Triglavu (foto osebni arhiv)
Kaj vas je – tako fizično kot psihično – gnalo čez drn in strn od Maribora do Debelega rtiča?
Niti za trenutek mi ni zmanjkalo motivacije. Pot iz Maribora do Triglava sem prehodila že drugič, nikakor si je v podobnem tempu nisem želela še tretjič. Največjo psihično krizo sem sicer imela prvi dan na Pohorju, ko se mi je cilj zdel tako nepojemljivo daleč in mi ni bilo jasno, kako bom preživela toliko časa brez svoje hčerke Hani. Prijatelj mi je svetoval, da bo zame boljše, da je vmes sploh ne vidim. Tako smo pozneje tudi naredili. V veliki meri so k napredovanju vplivali moji prijatelji, ki so se mi pridružili na posemeznih etapah.
Tudi vaš mož Toni Vencelj je ultramaratonec – sta razmišljala o kakšen rekordnem podvigu na Slovenski planinski poti v dvoje? Ali družinsko gore obiskujete v malce počasnejšem tempu?
Mož Toni ima prav tako že nekaj let v načrtu SPP. Lansko leto je sicer dal prednost organizirani tekmi Tour des Geants, 350 kilometrov po hribih okrog doline Aosta, letos pa nama časovno ni uspelo, da bi se rekordno lotila oba. Sicer pa je že do svojega trinajstega leta starosti zbral vse žige SPP. Če bo hči Hani rada hodila v hribe, jo bomo vsekakor še enkrat v počasnejšem tempu in po etapah prehodili skupaj.
Katera etapa se je izkazala za najzahtevnejšo in zakaj? S katero ste opravili najlažje?
Fizično najlažje je šlo prvi dan čez Pohorje do planine Vodole, malo pred Raduho, kjer sem prvič spala, čeprav je že ta etapa bila dolga več kot 100 kilometrov in trajala 18 ur. Tehnično najzahtevnejše etape so bile čez Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, ampak zame tudi najlepše. Zaradi popoldanskih neviht in poslabšanja vremena sem morala že tako dolgo etapo od Zelenice do Vrat podaljšati še do Vršiča. Tako smo na vrhu Triglava stali malo pred polnočjo in se sredi noči spustili skozi Plemenice do Luknje. Bilo je čarobno! Za moje spremljevalce sicer malo težje, saj so nosili precej težke nahrbtnike. V najslabšem spominu imam spust z Javornika – takrat sem bila utrujena kot še nikoli v življenju.
Katja Kegl Vencelj z družino in gorskotekaškimi prijatelji na cilju SPP na Debelem rtiču (foto osebni ahiv)
Kakšen je bil zdravstveni davek vašega rekorda?
Manjši žulji so me spremljali od drugega dne, a smo jih sproti uspešno sanirali. Zadnji dan pa se zaradi nenehne mokrote v supergih ni več dalo reševati težav. Okrog Komne sem padla in se močno udarila v skalo z levim kolenom, kar me je bolelo vse do cilja in me boli še danes. Zadnja dva dni sem začutila bolečino iz hrbta v medenico, kar smo nekako sproti reševali z masažo. Že cel teden od prihoda v cilj slabše spim, nenehno sanjam, da hodim nekje po poteh SPP. Sicer pa razen splošne utrujenosti nimam drugih zdravstvenih težav.
Kakšna prehrana je bila vaše gorivo in koliko ur spanja ste si privoščil v teh skoraj devetih dneh?
Osnova mojih kalorij so bili napitki Winforce, sicer sem se pa trudila pojesti čimveč normalnih obrokov. Kljub temu sem shujšala za 4 kg. Spanja oz.pavz je bilo skupaj za skoraj 35 ur, kar pomeni povprečno 4 ure na dan. Prve dni sem spala 4-5 ur, nato par etap samo po dve uri, saj so me priganjale popoldanske nevihte in poslabšanje vremena. V Podkraju, preden smo šli na Abram in Nanos, sem zaradi močne burje in hudih nalivov spala celo noč, to je 9 ur in nato šla v eni etapi do Debelega rtiča.
Manca Čujež
Medijske objave:
|
|
