sreda, 30. januar 2019, ob 13. uri
Ocena alpinistične sezone 2018Med razburljivo in hkrati spravljivo razpravo (imenovano tudi vojno) o vpenjanju svedrovca ali klina ter intenzivnim poskusom spajanja vedno bolj načete ferajnovske mreže (ki jo neizprosno hromi duh časa) – akcijama, za kateri je poskrbel izvršni odbor krovne alpinistične organizacije – se je tudi precej (in dobro) plezalo. Leto 2018 si bo slovenski alpinizem zapomnil predvsem po izrednem vzponu v severnem ostenju Latoka 1. Večdesetletno uganko poltretji kilometer visoke stene so sredi poletja v sedemdnevnem vzponu in sestopu rešili Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Kompleksen vzpon v zahtevni in nevarni steni je odmeval tako doma kot v tujini. Med dogodke z največ odmeva na mednarodni sceni sodijo še zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu, ki je med nesmrtne legende postavil Andreja Štremflja, ter aktivnosti Luke Lindiča in Luke Krajnca, ki sta, kot smo že vajeni, sezono začinila z nekaj izstopajočimi vzponi. Prvi s povezavo Watzmanovih vrhov, dvema patagonskima smerema in Morskim psom iz Kraljevega jezera, drugi z Voie Petit in odličnimi prvenstvenimi linijami na Lofotih.
Domačo sceno je dodobra prevetril Gašper Pintar; vrhunski športni plezalec je svojo prostoplezalno raven prenesel v visoke alpske skalne stene in na seznam vpisal številne presežnike. Ti so posebej izpostavljeni med predstavitvami najboljših posameznikov pretekle sezone. Trend vrhunskih plezalcev v gorah ni zanemarljiv - za potrditev dejstva redno skrbita vsestranska Jernej Kruder in Martina Čufar. Z omembo Bečanovega vzpona v Drašnicah, ki velja za najtežjo slovensko dolgo športno smer, pa na tem mestu režemo živo tkivo pravovercev v upanju, da v prihodnje znotraj (takšnih in drugačnih) plezalnih vrst najdemo skupni prostor za, pogosto spregledane, presežke visoko nad tlemi.
Med razburljivo in hkrati spravljivo razpravo (imenovano tudi vojno) o vpenjanju svedrovca ali klina ter intenzivnim poskusom spajanja vedno bolj načete ferajnovske mreže (ki jo neizprosno hromi duh časa) - akcijama, za kateri je poskrbel izvršni odbor krovne alpinistične organizacije - se je tudi precej (in dobro) plezalo. Veselje je preštevati mnoštvo prijav na tabore perspektivnih alpinistov (letos so družno plezali doma, v Dolomitih in Chamonixu), ki na čvrstih plečih predhodnikov iščejo nove smeri in cilje. Verjamemo, da kvantiteta rodi kvaliteto, in upamo, da se rezultati novih pristopov k perspektivi pokažejo že na odpravi 2019. Neusahljivo osveževanje mladinske alpinistične reprezentance je vsaj za leto dni prineslo na videz konsolidirano ekipo, ki ni skoparila z akcijami. Povprečje v plezalnem in doživljajskem smislu dvigujeta norveška in predvsem kavkaška avantura. Novo leto prinaša zanje nov veter in nove, odpravarske cilje. Teh - nasploh - ni manjkalo v 2018. Na klasičnih destinacijah drugih celin je gostovalo precej naših odpravarjev; množičen obisk so doživeli Peru, stene in gore v ZDA, Maroku in Srednji Aziji. Resnejši cilji pa so, z izjemno Lindičeve januarske Patagonije in že omenjenega Latoka, ostali neuresničeni. Krišelj in Svoljšak sta izkusila nemilost patagonskih, Lindič in Papertova ter Novak in Prezelj pa kitajskih razmer.
Nekje med razstavljenimi in skritimi dosežki pa se, bolj ali manj (ali pa sploh nič) po nareku socialne mreže, v svetu vertikale gibljejo številni neuvrščeni. Leto 2018 bodo po izdatni zimi pomnili predvsem alpinistični smučarji. Približno pol ducata jih je rezalo najstrmejše smučine; zimzelenim Kernu, Ortarju, Vrhovniku in reaktiviranemu Mejovšku sledijo mladi in nadarjeni Erjavec, Šparovec ter številni drugi, ki se prebudijo z razmerami. Glede obveščanja in poročanja nadvladajo plezalno sceno, ki se je znašla v iskanju ustreznega/kredibilnega novičarstva. Sicer pa zima v plezalnem smislu ni postregla s presežki. Med večje avanture naših gora lahko uvrstimo Belo grapo prekaljenih Lačna in Flisa, Loškega kosca (Zupin-Plut) in Gorensko diretisimo (Zupin-Zupan), Skalaško z Gorenjsko (Štular-Kešnar), ob poligonu kombiniranega plezanja v Nad Šitom glavi in številnih zaledenelih slapovih pa sta vabo na presečišču teh zvrsti z novo smerjo Borderline personality disorder na trentarskem koncu nastavila Guček in Cuder. Med večjimi akcijami ne gre izpustiti druženja mladih perspektivcev v kamniških planinah in izkazanega gostoljubja Britancem na izmenjavi - obakrat v iskanju možnosti/priložnosti v neugodnih razmerah.
Smučarji so vztrajali dolgo v pomlad, ki pa je naenkrat snedla sneg in odprla sezono kopnih sten. Uvod je prinesel nekatere redke in zahtevne ponovitve: od Rušice, Kogla do Pece, koder so taborili mladinci; na savinjskem koncu je bil najaktivnejši Mavhar (prvenstvene in ponovitve z različnimi soplezalci). Vrhunec poletja je navrgel več prvenstvenih, petero njih izpod rok naveze prerojenega Kara in Jegličeve, omeniti velja še Palme in valove zelo aktivnih Volontarja in Levičnika ter Popoldansko malico Jakličeve in Svoljšaka. Slednji je (z Gerbcem) več dni preživel tudi v satelitih Mont Blanca in v solo enodnevnem vzponu prišel iz Courmayeurja prek grebena Inominata na očaka, do Chamonixa in nazaj na izhodišče. V alpskih alpinističnih prestolnicah je med letom sicer taborilo še precej slovenskih ekip; nanizali so pester nabor vzponov, kar je splošno spodbudna informacija. Številne lažje prvenstvene smeri v naših stenah je na pragu jeseni dopolnilo Skrivnostno potovanje (Grmovšek-Mavhar), po ženskem taboru pa se je aktivnost preselila skorajda izključno na južne strani, kosmate grebene in v obmorska letovišča. V predzimskem času so nekaj odličnih razmer za špikanje ponudile avstrijske severne stene, obiskani so bili Dolomiti. Zaživela je scena večjih plezalnih središč, vrste za nakup vstopnic, ki prinašajo podoživljanje ustvarjanja najuspešnejših v naši dejavnosti, pa so se razpotegnile daleč na podeželje.
Pod črto sezone 2018 lahko na slovenski sceni poudarimo precejšnjo alpinistično aktivnost na vseh ravneh in v vseh letnih časih, iz življenja ferajnov, ki bazirajo pod gorami ali v prestolnici, je razbrati živahnost, na drugi strani pa atomizacija družbe prinaša razkroj društvenega tkiva in spremembo temeljnih vrednot, kar se izraža v občutku velike osamljenosti sredi najbolj (in vse bolj) obljudenih kotičkov naših gora. Med misleci se šušlja, da je alpinizem v negotovih časih - na razpotju. Zato alpinist(-ka): bodeš oblikoval(-a) vrednote 21. stoletja ali bodo vrednote 21. stoletja oblikovale tebe?
Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS |
|
