Slovenska planinska organizacija
(Planinska zveza Slovenije in včlanjena društva) se je od leta 1893 do
danes na temelju prostovoljstva razvila v eno najbolj množičnih in
vsebinsko najbogatejših nevladnih organizacij v Sloveniji in vse do
danes ohranila svoje osnovno poslanstvo - organiziranje različnih
aktivnosti v gorskem svetu, strokovno usposabljanje planinskih kadrov
ter
skrb za planinske poti in planinske koče, za varovanje gorske narave,
varnost v gorah, planinsko kulturo in članstvo. Planinska zveza je v
svoje članstvo leta 2018 sprejela pet novih društev: Planinsko društvo
Kozorog, Planinsko društvo Treskavica Sarajevo, Plezalni klub FA,
Plezalni klub Beta in Turnosmučarski klub LiMa, tako da pod okriljem PZS
trenutno deluje
290 društev z več kot 58 tisoč člani različnih starostnih skupin.
Skupščina Planinske zveze Slovenije 2019 v Mariboru v znamenju soglasnosti (foto Manca Čujež)
Na redni letni skupščini PZS se je v
stavbi Rektorata Univerze v Mariboru zbralo 135 delegatov, sklepčnost je
bila skoraj 47-odstotna. Delegati planinskih društev so potrdili
vsebinsko in finančno poročilo organov PZS za leto 2018 ter okvirni
vsebinski in finančni program dela za leto 2020. "Naše uveljavljene
sisteme usposabljanja bomo morali prilagoditi zahtevam novega zakona o
športu, kar je tudi priložnost za njihovo posodobitev. Hitro rastoč
obisk gora in vremenske ujme so povečali potrebo po vzdrževanju
planinskih poti, kar pomeni veliko dodatno potrebo po prostovoljnem delu
markacistov in visoke materialne stroške. Zato upravičeno pričakujemo,
da nam bosta pri tem - pa tudi pri okoljski in energetski sanaciji
planinskih koč - priskočila na pomoč država in turistično gospodarstvo.
Pri delu z mladimi gre našim mentorjem zahvala za visok delež otrok iz
vrtcev in osnovnih šol, vključenih v planinstvo, več napora pa moramo
vložiti, da jih zadržimo tudi v dijaških in študentskih letih. Verjamem,
da so jim poleg pohodništva lahko še kako zanimive naše bolj dinamične aktivnosti, kot so športno plezanje, alpinizem in turno
kolesarstvo," je osrednje izzive planinske organizacije predstavil predsednik PZS Jože Rovan.
Kulturni program pred začetkom skupščine je organiziralo Planinsko društvo Maribor Matica, za glasbeno-zgodovinsko uverturo sta poskrbela Stane Kocutar v izbrani besedi in kantavtor Peter Andrej z avtorskimi priredbami pesmi Janka Glazerja, nastopila je tudi vokalna skupina MPZ OŠ Ludvika Pliberška Maribor. Planincem iz vse Slovenije je prijazno dobrodošlico izrekel podžupan občine Maribor Samo Peter Medved, na izhodišču Slovenske planinske poti jih je pozdravil Jure Fišer, predsednik
PD Maribor Matica, ki letos praznuje 100. obletnico, srečno v gorah jim
je zaželel tudi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Marko Matajurc.
Podžupan
občine Maribor Samo Peter Medved, predsednik PZS Jože Rovan in
predsednik PD Maribor Matica Jure Fišer (foto Manca Čujež)
Pred skupščino sta med predstavniki planinskih društev veliko zanimanja poželi okrogli mizi Kakšna planinska društva si želimo (včlanjevati) v Planinsko zvezo Slovenije? in Planinske koče - temelj planinstva ali zgolj premoženje, ki predstavljata le začetek razprave na obe temi. Kot je povzel podpredsednik PZS Roman Ponebšek,
se je ob dosedanjem sistemu včlanjevanja društev v PZS, ki je
postavljal precej ohlapne vsebinske pogoje, pokazalo, da to vodi k
drobljenju društev, ki težko izvajajo celovit planinski program, zato bo
v prihodnje treba odgovoriti na vprašanje članstva, prav tako pa
pripraviti kakovostna izobraževanja za vodstvene kadre. Podpredsednik Miro Eržen je osvetlil vprašanje vlaganj
širših družbenih sredstev v planinske koče in njihovega zavarovanja v
primeru prodaje. Razprava je pokazala pričakovanja udeležencev, da bo
planinska organizacija storila vse, da do nadaljnjih primerov prodaje ne
bo prišlo, hkrati pa se zavedajo, da to vprašanje formalnopravno v tem
trenutku ni ustrezno rešeno.
Predsednik PD Celje Matica Franc Povše je skupaj z arhitektom Rokom Bordonom
predstavil idejni projekt novega Kocbekovega doma na Korošici, na
podlagi katerega izdelujejo projektno dokumentacijo in so začeli
postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Letos nameravajo
odstraniti del ruševin, ki ne bodo več uporabne, in začeti izdelavo
temeljev nove koče, poleti pa bodo na Korošici poskrbeli za zasilno
oskrbovanje v bivalnih kontejnerjih. Povše
se je vsem planinskim društvom zahvalil za namenski prispevek enega
evra iz članarine 2019, ki bo namenjen za gradnjo koče, ki predstavlja
izjemen finančni in logistični zalogaj.  IDEJNI PROJEKT: Kocbekov dom na Korošici
Ideja zasnova novega Kocbekovega doma na Korošici (foto Manca Čujež)
Kot je razložil generalni sekretar PZS Matej Planko,
je markacija - ki se lahko v skladu z zakonom uporablja za označevanje
planinskih poti - zaščitena kot blagovna znamka, s čimer je omejena
njena uporaba za komercialne namene oz. je predhodno treba pridobiti
soglasje PZS. Vodja Odbora za založništvo in informiranje PZS Bojan Rotovnik pa je predstavil marketinške aktivnosti za povečanje prodaje planinskih tiskovin prek društev in planinskih koč.
Vodstvo PZS je ob koncu zbrane povabilo na dogodek Slovenska turnokolesarska pot v 1 dnevu, ko se bodo turni kolesarji 1. junija podali na vseh 41 etap te krožne poti, in na Dan slovenskih planinskih doživetij 2019,
ki s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in
druge ljubitelje narave 15. junija vabi na Lisco. Odbor Planinstvo za invalide/OPP pa napoveduje akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah,
ki se začenja 12. in 13. maja in bo zaznamovala poletje v 15 kočah po vsej Sloveniji, ter Stopiva skupaj, osvojimo vrh, ki bo 22. in 23. junija pokazala, da za slepe
in slabovidne ni ovir.
Manca Čujež
|
