Poročilo alpinistične odprave nad ledenikom Revelation na Aljaski
Oba sva Aljasko doživela prvič, prvih nekaj dni v bazi je bilo zelo napornih (predvsem psihično), nato je bilo vreme boljše in življenje lažje. Imela sva tudi srečo z odličnimi razmerami za plezanje.
Lokacija in trajanje odprave: Revelation glacier (Aljaska), 13. marec-14. april 2019 Člana: Janez Svoljšak (vodja) in Miha Zupin, oba AO PD Kranj
Pristanek na ledeniku Revelation glacier na Aljaski. Foto: Miha Zupin
Po nakupu hrane in čakanju dveh izgubljenih kosov prtljage v Anchorageu je sledilo štiridnevno bivanje v hangarju letalskega prevoznika in nabiranje izkušenj v namiznem nogometu. 19. marca popoldne stopiva na ledenik Revelation v zahodnem delu Alaska Range. Na ledeniku sva odkrila steni/vrhova Wailing Wall in Apocalypse North, ki jih na podlagi slik nisva prepoznala oz. nista bila videti plezalsko zanimiva. V obeh stenah sva preplezala novo smer in opravila prvi pristop na vrh. Glavna cilja v Golgothi in Pyramid Peaku ostajata nepreplezana zaradi napihanega snega.
Odpravo ocenjujeva kot zelo uspešno, saj sva preplezala 5 kompleksnih prvenstvenih smeri, 3 od teh na neosvojene vrhove.
Urediva bazo in pripraviva opremo za naslednji dan. Ponoči močno piha, zato se zjutraj odločiva, da plezanje prestaviva. Močan veter zahteva ureditev močne in visoke protivetrne zaščite. Dan sva tako preživela v duhu utrjevanja zidu ter izkopavanja zasute hrane. Naslednji dan ni nič bolj obetaven, kljub temu odideva plezat.
Zaradi napihanega snega v Pyramid Peaku obrneva v prvem raztežaju. V bližini opaziva raz, ki vodi na Four Horsemen. Nekaj strmega gaženja, nato nekaj kombiniranega plezanja, iskanja prehodov ter prečenje grebena do vrha v močnem vetru, ki naju prisili v gibanje po kolenih. Uspe nama prvi vzpon na vzhodni vrh Four Horsemenov. V bazi doživiva neprijetno presenečenje, saj je del zidu podrt, šotor delno zasut, malo drugačne oblike, a na srečo so palice le zvite. Dober del noči preživiva delovno. Po dnevu v bazi opraviva dober poskus v vzhodni steni Golgothe. Vzpon do vrha nama je po 8 raztežajih strmega snega in skale preprečil s snegom napihan previs. Od predhodnega poskusa v smeri sva našla eno sidrišče za spust. V desnem delu Golgothe sva opazila lepo snežno linijo, v katero sva se podala nekaj dni kasneje. 900-metrska smer se začne v grapi, ki je vedno bolj strma, razmere pa so se izboljševale. V zgornjem delu se za 3 strme snežno-ledne raztežaje naveževa, plezanje pa je težko lepše.
Naslednjih nekaj dni preživiva v bazi, saj je vreme slabše. Nasploh so bila temperaturna nihanja velika. V času najinega bivanja na ledeniku sva doživela temperature med - 15 °C in 0 °C. Bereva, poslušava glasbo, igrava šah, preizkušava, kaj najbolj paše v tortiljo, jeva šmorn z nutelo in rumom.
Naslednjo smer imava ogledano v zatrepu na začetku ledenika. V steni se skriva nekaj zajed, izbereva levo. Prvi raztežaj ni obetal, kar se je kmalu spremenilo. Smer je postajala vedno strmejša, snežno-ledne razmere pa odlične. Po dobrih 300 m se naveževa. Dva raztežaja izstopata po težavah, eden od njiju pa še po estetiki. Redko najdeš 55 m strmega lednega plezanja pod velikim zagozdenim balvanom, ki te razveseli z izstopnim previsom. Na grebenu splezava še na vršni skalni blok. Neosvojen vrh poimenujeva Wailing Wall. Sestopiva s plezanjem in nekaj spusti po sosednji grapi.
Naslednjo smer sva izbrala na ogledni turi po ledeniku navzdol. Ledni trakovi se končajo v krušljivem in strmem kotu, ki se ga ogneva po levi. Nekaj požleda, en kombiniran raztežaj, odlične razmere v zajedi, nato se smeri položi. Slediva grapi, katerega konca ne poznava, saj je bila v času ogledne ture v oblakih. Grapa se zapre, ledni trakovi pa omogočijo lepe prehode. Sledi vršno pobočje do grebena in prečenje do najvišjega, še neosvojenega vrha. Sestopila sva v drugo dolino (zahodni krak ledenika Big River) in na srečo našla lahek prehod do sedla, ki je omogočal vrnitev na najin ledenik.
Primerjava slik starih 5-10 let in slik najine odprave kažejo na hitro taljenje ledenika, kar se kaže v strmejših pobočjih, ki so na južnih straneh tudi kopna. Verjetno bo v bližnji prihodnosti oteženo pristajanje z letalom.
Vreme je zelo spremenljivo, kar je treba upoštevati predvsem pri odhodu z ledenika, saj ni neobičajno, da vreme ne dopušča letenja tudi 1 teden ali več. Zato sva že dober teden pred zadnjim dnevom za odhod začela razmišljati o odhodu. Strinjala sva se, da imava čas in voljo za še eno smer. Lepa linija v Seraphu, gori nad bazo, se je v spodnejm delu izkazala za lažjo. V srednjem delu naju trije kombinirani raztežaji zaposlijo s čiščenjem snega, zgornji del pa preplezava nenavezana. Na grebenu se naveževa, saj sva našla nekaj ledeniških razpok.
Po dnevu slabega vremena prejmeva sporočilo »be ready at 9.00«. Ura je bila osem, topli kosmiči pa ravno v skodelici. Hitro spakirava in kmalu pristanemo v Talkeetni.
Zahvaljujeva se podpornikom odprave: Komisija za alpinizem PZS, Grivel, Petrol, Knauf Insulation, Gornik, AO PD Kranj
Bazni tabor. Foto: Miha Zupin
Opravljeni vzponi:
Four Horsemen East (2600 m): East ridge, M6/M4, 50°-70°, A1, 600 m, 7 h (vzpon na neosvojen vrh)
Golgotha (2724 m): Father, Ai5, 50°-70°, 900 m, 6 h
Wailing Wall (2450 m): Secret, Ai6/Ai4+, 750 m, 7,5 h (vzpon na neosvojen vrh)
Apocalypse North (2750 m): Slovenian route, Ai4+ R, M6, 50°-80°, 1300 m, 8,5 h (vzpon na neosvojen vrh)
Seraph (2650 m): The Last Supper for snow strugglers, M7/M4-5, 50°-80°, 700 m, 7 h
Proti vrhu Apocalypse North. Foto: Miha Zupin
Časovni potek odprave:
13. marec: let Brnik-Pariz-Seattle-Anchorage
14. marec: Anchorage: nakup hrane in opreme
15. marec: transport iz Anchorage v Talkeetno
16. - 18. marec: čakanje na let (slabo vreme)
19. marec: let na ledenik Revelation in postavljanje baze
20. marec: urejanje baze
21. marec: poskus v Pyramide Peak in plezanje vzhodnega grebena Four Hoursemen East