Slovesnost v Mojstrani se je z arhivskim zvočnim posnetkom oglašanja z vrha sveta simbolično začela ob 13.51, saj sta se 13. maja 1979 ob tej uri po nepalskem času Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca javila z Everesta: "Tone, na vrhu sva! ... Sediva pri kitajski piramidi pa ne veva, kaj bi," čemur je v odgovor sledilo radostno kričanje: "Zmaga, zmagaaa!" Kot se je na slovesnosti Planinske zveze Slovenije v Slovenskem planinskem muzeju spominjal Štremfelj, "res nisva vedela, kaj bi, saj smo v času odprave predebatirali resnično vse, nikoli - morda zaradi vraževerja - pa se nismo pogovarjali, kaj bo na vrhu. K sreči je bil v bazi Tone, ki nama je rekel, naj se fotografirava in izgineva dol, saj je bil sestop zelo zahteven."  Kot je dejal kranjski alpinist, ga je Nejc poslal na vrh kot prvega, čemur se je zaradi spoštovanja do njega upiral, "a po 40 letih to ni več pomembno, saj sva na vrh prišla za vse". Slovenska prvopristopnika na goro gora sta na vrhu čustveno doživljala sanje, ne le svoje, ampak sanje celotne odprave, celotne Jugoslavije. To je bila zmaga za vso 25-člansko alpinistično odpravo, ki je tri mesece garala na gori gora, zmaga, kakršnih nam v sedanjosti najbolj manjka. Dva dni pozneje so vrh dosegli še Slovenec Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, Nepalec Ang Phu, ki pa se je med sestopom smrtno ponesrečil.

"Odprava je delovala kot dobro naoljen stroj - eden za vse, vsi za enega," je vnovič poudaril vodja odprave Tone Škarja, ki je kljub sicer strogemu vodenju prav tako čustveno doživljal zmagoslavje odprave: "Takrat popusti napetost, ki te drži pokonci. Vlijejo se solze, potem pa se ob zavedanju Uspeli smo! ogrodje spet na novo postavi." Mož, ki je uspel v homogeno in za isti cilj dihajočo odpravo združiti 25 vrhunskih alpinistov, si je zaslužil stoječe ovacije, ko se je članom odprave pridružil na odru, v pogovoru pa še poudaril, da tudi z današnjega zornega kota ničesar pri odpravi ne bi spremenil, ter pomenljivo dodal: "Čez leta, ko pogledaš steno, ki si jo preplezal, ne najdeš več v sebi tistega človeka, ki si je upal vstopiti."

Skupaj s Štremfljem in Škarjo je v Mojstrani spomine obujalo še 16 članov odprave, soustvarjalcev prvenstvene jugoslovanske oz. slovenske smeri po Zahodnem grebenu na Everest, s katero je slovenski alpinizem smelo stopil med največje alpinistične narode. Moštvo odprave je štelo 25 alpinistov in šest spremljevalcev, ki je vsak dodal neprecenljiv kamenček v mozaik skupnega uspeha: Tone Škarja (vodja odprave), Stane Belak - Šrauf (namestnik vodje odprave † 1995), Tomaž Jamnik - Mišo (vodja transporta), Bojan Pollak - Bojč (organizator prehrane), Roman Robas - Romi (odgovoren za finančno in materialno poslovanje), Evgen Vavken - Muma (glavni zdravnik odprave † 2007), Zvone Andrejčič - Zvonc (član odprave † 2010), Borut Bergant - Čita (član odprave † 1985), Stipe Božič (snemalec nad T3), Muhamed Gafić - Gafo (član odprave), Viki Grošelj (odgovoren za fizične priprave moštva), Stane Klemenc (odgovoren za ekonomsko propagando), Franček Knez (član odprave † 2017), Ivan Kotnik - Ivč (član odprave), Marjan Manfreda - Marjon (član odprave † 2015), Štefan Marenče - Štef (konstruktor žičnice na Lho La), Vanja Matijevec (član odprave), Vlado Mesarić - Dado (član odprave), Dušan Podbevšek - Dule (skladiščnik odprave † 2010), Muhamed Šišić - Hamo (član odprave), Andrej Štremfelj (član odprave), Marko Štremfelj (član odprave), Igor Tekavčič (zdravnik na gori), Jernej Zaplotnik - Nejc (član odprave † 1983), Jože Zupan - Juš (član odprave) ter spremljevalci Matjaž Culiberg (radijski poročevalec), Rade Kovačević (dopisnik † 2003), Franc Novinc (slikar), Marjan Raztresen (dopisnik), Slavko Šetina (radijski poročevalec † 2007) in Slavo Vajt (TV snemalec).

"Prvenstvena smer po Zahodnem grebenu nas je dokončno postavila ob bok narodom z največjimi dosežki v najvišjih gorah sveta. Z odpravo je dihala vsa država, zato je bila odgovornost udeležencev in želja po uspehu še toliko večja. Za njen uspeh pa je bil najbrž odločilen ekipni duh, zavedanje, da je uspeh mogoč le po načelu vsi za enega, eden za vse. Lepo se je spomniti trenutkov, ko so bile višje od naših fantov le še zvezde," je alpiniste nagovoril predsednik PZS Jože Rovan in spomnil tudi na bogate izkušnje iz preteklih himalajskih odprav pod vodstvom legendarnega vodje Aleša Kunaverja. "Hvala, da z nami soustvarjate navezo za vrhove prihodnosti," je bila jedrnata direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič, vsem, ki so pisali zgodovino, se je poklonil tudi Janez Hrovat, župan Kranjske Gore, občine z najvišjo slovensko goro, zmagovalcem Everesta je iskreno čestital častni generalni konzul Nepala Aswin Shrestha, ki je poudaril, da so alpinisti postavili most med Nepalom in Slovenijo.

Ob tem jubileju je izšla tudi posebna številka Planinskega vestnika, skoraj v celoti posvečena 40. obletnici prvega vzpona po Zahodnem grebenu na Everest, v kateri spoznamo odpravo skozi doživljanje večine še živečih članov, kar je zares dragocena zbirka himalajskih zgodb in spominov. Skrinjo spominov pa so odprli tudi projekcija filma Sagarmatha Slava Vajta, topli stiski rok in prešeren klepet članov odprave in vabljenih gostov ter seveda priložnostna zbirka predmetov z odprave, ki bo v Slovenskem planinskem muzeju na ogled do 29. maja.

Manca Čujež

-------------------------