Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče zapeljemo do Trbiža / Tarvisio. V Trbižu nadaljujemo levo v smeri Bovca in cesti sledimo do križišča v bližini Rabeljskega jezera. Tu nadaljujemo desno v smeri Nevejskega prevala (Na Žlebeh) / Sella Nevea. Ko se cesta že začne spuščati proti Reklanski dolini, pa se v ostrem levem ovinku v desno odcepi ozka in strma cesta proti Montaževi visoki planoti / Altopiano del Montasio (ob križišču so oznake v ital. jeziku). Tej cesti nato sledimo do velikega označenega parkirišča, ki se nahaja nekaj 100 m pred sirarno Pecol (nadaljnja vožnja je prepovedana).
 

Opis poti:s parkirišča na planini Pecol se usmerimo na ozko cesto, ki pelje desno proti koči Rifugio di Brazza. Kmalu nas oznake usmerijo levo na peš pot, po kateri čez travnike v dobrih 15 minutah dosežemo kočo. Pri križišču, ki je le nekaj deset metrov nad kočo se usmerimo na levo pot, ki pelje proti sedlu Forca dei Disteis (2201m), desna pot pa pelje na Špik Hude police (2420m). Od križišča se najprej nekaj metrov spustimo, nato pa v rahlem vzponu prečimo travnike pod ostenji Montaža in če imamo srečo lahko opazimo tudi alpske svizce, ki jih je tod okoli precej. Kmalu se nam z naše leve strani priključi še direktna pot s planine Pecol, ki je nekaj minut krajša kot ta mimo koče. Tu se pot že nekoliko bolj strmo vzpne in nas kmalu pripelje na že prej omenjeno sedlo pri katerem je običajno veliko kozorogov. Do sedla potrebujemo od izhodišča slabi dve uri. Pri sedlu pot zavije v desno čez melišča in kmalu pridemo ponovno do križišča. Leva manj obiskana in nekoliko zahtevnejša pot pelje proti bivaku Suringar (2430m). Mi se usmerimo na desno pot, ki še naprej preči melišča in nas pripelje do spominskih plošč, kjer vstopimo v skalnat del poti. Tu postane pot zahtevnejša, potrebnega je nekaj lažjega plezanja, v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic, vendar precej manj kot smo morda vajeni v slovenskih gorah. Pot nato zavije nekoliko v levo, kjer prečimo manjše melišče in kmalu smo pred najzahtevnejšim, a tudi najbolj zavarovanim delu poti. Najprej se približno 10m s pomočjo skob in jeklenic povzpnemo skoraj navpično, nato pa sledi še 60m visoka Pipanova lestev, ki je nekoliko dvignjena od tal in tudi skoraj navpična. Ko preplezamo lestev imamo le še nekaj metrov do grebena na katerem se usmerimo v levo. Pot po grebenu ni več tako zelo zahtevna in nas v 20 minutah pripelje na vrh. Vseeno pa je na poti po grebenu potrebna previdnost, saj je greben precej izpostavljen, paziti je tudi potrebno, da ne prožimo kamenja, ki ga je na poti precej. Vrh je zelo razgleden in ima dovolj prostora. Na vrhu stoji tudi križ in zvonec na katerega planinci pozvonijo za srečo.Sestopimo po isti poti.

Prespimo v koči Refugio di Brazza.
 

Drugi dan:
Sprehod po okolici planine Pecol in vrnitev domov.