ponedeljek, 13. september 2004, ob 0. uri
SKUPŠČINA CAA V LJUBLJANI 10. in 11. SEPTEMBRA 2004|
| Planinska zveza Slovenije je bila v letu 1995 med soustanovitelji tega združenja, katerega članice so še Italija - Club Alpino Italiano (CAI), Francija - Club Alpin Francais (CAF), Švica - Schweizer Alpen-Club (SAC), Liechtenstein - Liechtensteiner Alpenverein (LAV), Avstrija - Österreichischer Alpenverein (OeAV), Nemčija - Deutscher Alpenverein (DAV) in Južna Tirolska - Alpenverein Südtirol (AVS). V planinske zveze teh držav je včlanjenih skoraj 2 milijona članov.
Skupščina CAA - evropskih planinskih zvez, je potekala v Ljubljani od 10. do 12. septembra tega leta. Predsednike, na skupščini CAA sodelujočih planinskih zvez, so sprejeli tudi najvišji predstavniki naše države. Sprejem je bil 10.9.2004 ob 17. uri v Vili Podrožnik, kjer je navzoče pozdravil predsednik naše vlade mag. Anton Rop, ki sta se mu za sprejem s kratkima nagovoroma zahvalila predsednik PZS mag. Franci Ekar in dosedanji predsednik združenja CAA g. Roberto De Martin. Kasneje je bilo v Grand Hotelu Union nadaljevanje srečanja, na katerem so bili podeljeni predsednikom tujih planinskih zvez Zlati častni znaki PZS, in sicer so jih prejeli:
1) Luis VONMETZ predsednik Alpenverein Suedtirol - AVS
2) Bernard MUDRY predsednik Club Alpin Francais - CAF
3) Annibale SALSA predsednik Club Alpino Italiano - CAI
4) Josef KLENNER predsednik Deutscher Alpenverein - DAV
5) Walter SEGER predsednik Liechtensteiner Alpenverein - LAV
6) Peter GRAUSS prvi predsedujoči Oesterreichischer Alpenverein
7) Franz STAEMPFELI predsednik Schweizer Alpinclub - SAC
Sprejema so se udeležili tudi avstrijski veleposlanik in odpravnika poslov francoske in nemške ambasade.
11.9. je v prostorih Državnega sveta R Slovenije potekalo plenarno zasedanje, na katerem so bile obravnavane pomebne teme glede nadaljnjih aktivnosti CAA na področju varstva okolja, planinskih koč, sodelovanja z UIAA in tudi glede morebitne širitve CAA.
Na skupščini so govorili tudi o tem, kako bi bolje uredili zavarovanje planincev v primeru nesreč, kar je še zlasti šibka točka planinske dejavnosti pri nas. V okviru CAA so bila lani sprejeta prva merila o tem, kakšne so okolju prijazne koče, delo na tem področju pa bodo nadaljevali. Podobno, kot v Sloveniji imajo tudi po drugih državah težave zaradi tega, ker imajo inšpekcijske službe do koč v gorah enak odnos, kot do hotelov in drugih gostinskih objektov v dolini. Poudarili so, da je takšen odnos nevzdržen in da bodo poizkušali to urediti drugače.
Na skupščini je bilo predloženo poročilo posebne komisije za področje varstva narave, katere delo je bilo v zadnjem času usmerjeno predvsem v uspešen skupen projekt z naslovom Za naravo neškodljive zimske ture - namigi. Do prihodnje pomladi naj bi bile izdelane Teze za zaščito ledenikov, v pripravi pa je tudi gradivo o zračnih plovilih v gorah in o moči vetra v Alpah. pripravlja pa se tudi tema o plezalnih poteh.
O uspešnem delu Gospodarske komisije UO PZS je na skupščini poročal Danilo Sbrizaj. Komisija se lahko pohvali s svojo dejavnostjo, kamor sodi gradnja čistilnih naprav za odpadne vode, uopraba neškodljivih virov energije, ipd..
Ker je potekel mandat sedanjemu predsedniku in tudi drugim funcionarjem CAA so bile izvedene volitve, na katerih je bil za predsednika CAA izvoljen predsednik Nemške planinske zveze (DAV) Klenner Josef, za podpredsednika pa je bil izvoljen podpredsednik PZS Danilo Škerbinek. Mandat traja dve leti.
____________________________________________________________________
Skupščina članic je najvišji organ CAA in se skliče najmanj enkrat na leto. Sestavljajo jo predsedniki zvez članic ali njihovi pooblaščeni zastopniki. V letošnjem letu, ko je država Slovenija postala članica EU se je združenje odločilo, da bo Skupščina CAA v Sloveniji, kar pomeni priznanje in izkazano pozornost ne le Planinski zvezi Slovenije, ampak tudi naši državi. Skupščina CAA bo prav gotovo pomemben dogodek za Slovenijo ne samo za planinstvo, saj so se na skupščini obravnavale in oblikovale skupne strategije o politiki, razvoju in ohranjanju ter varovanju alpskega sveta, dejavnosti v njem, govora bo tudi glede priznavanja nekaterih reciprocitet, uvajanju skupnih standardov, reševalno preventivnih sistemih, zavarovanjih…..;
Države v združenju CAA uresničujejo svoje skupne interese, zlasti na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Sporazumu o varstvu Alp (Alpski konvenciji), pri tem pa žele zlasti zastopati interese celotnega alpskega prostora ob hkratnem upoštevanju interesov njenih članic do odgovornega planinstva, uskladitve interesov planincev, popotnikov, plezalcev, smučarjev, gorskih kolesarjev itd… s potrebami razumne uporabe in trajnostnega razvoja alpskega prostora in njegovih življenjskih oblik.
Članice CAA predstavljajo 8. držav s 13 mio prebivalci in 7. narodi in so združene v
- 8 planinskih zvez s skoraj 2 mio člani;
- pokrivajo področje veliko 191 000 km², s 13 milijonov prebivalcev in s 6187 občinami;
- tu se govore 4 nacionalni jeziki (slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina,) poleg več deželnih jezikov in narečij (retoromanščina, ladinščina, furlanščina, okcitanščina, franko-provansalščina...);
- tu se dogaja 10% svetovnega turizma s 370 milijoni obiskovalcev na leto;
- planinske organizacije Alpskih držav imajo več kot 1607 planinskih koč in vzdržujejo 300 000 km planinskih poti, zato je bilo nujno, da se planinske zveze s tega področja organizirajo v organizaciji, ki predstavlja neke vrste planinsko zvezo Evropske unije. Posebno skrb ta organizacija (CAA) posveča varovanju okolja, vzdrževanju planinskih koč in poti in reševanju v gorah.
|
|
