Opus alpinističnih spustov Dava Karničarja je izjemen.
Slovenska in tuja javnost ga pozna predvsem po prvem smučanju z najvišje
gore sveta, Everesta. Naslednje leto bi bilo ravno dvajset let od tega
svetovnega zgodovinskega mejnika, ki ga lahko enačimo s prvim vzponom
Tenzinga in Hillaryja in leta 1979 s prvim slovenskim oz. jugoslovanskim
vzponom na Everest. Vsekakor ne smemo mimo projekta Ski 7summits, ki ga
je Davo skupaj s Francem Oderlapom končal leta 2006 in s tem postal
prvi Zemljan, ki mu je resnično uspelo smučati z vseh najvišjih vrhov
celin. Franc Oderlap, od nesreče katerega na Manasluju bo 3. oktobra
letos minilo že deset let, je prvi Slovenec, ki je uspel opraviti z
vsemi osmimi vrhovi serij Seven Summits (najvišji vrhovi vseh sedmih
celin in najvišji vrh Oceanije, ki vključuje tudi Avstralijo). Davo je
kot prvi Slovenec leta 1995 skupaj z bratom Drejcem smučal z
osemtisočaka Anapurna I.
Alpinistična javnost ceni predvsem smučanje po smeri
Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki
je ocenjena z najvišjo oz. sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja za
najtežjo presmučano smer v Sloveniji. Smučal je z vrhov Triglava,
Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne in številnih drugih,
izstopajo pa predvsem smučanja sten, ozebnikov in slapov. Najbolj znano
smučanje je prek Sinjega slapu pod Češko kočo. V evropskih gorstvih pa
izstopata spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno
Matterhorna.
Poleg izjemnih alpinističnih spustov je bil tudi serviser v svetovnem
pokalu alpskega smučanja. Svoja razmišljanja in alpinistično pot je
opisal v knjigi Alpinizem, samoljubje, ljubezen.
Pomembnejši spusti:
- Sinji slap: VII-, 250 m (prvič 1984)
- Dolgi hrbet - severozahodna stena: smer "Ski": VI-, mesta S6, 1100 m (1987)
- Dolška škrbina - severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m (1989)
- Mlinarsko sedlo - severna stena: VI-, prehodi S6, 450 m (1989)
- Kočna - Kremžarjeva pot: V+, mesto S6, 700 m (1991)
- Kočna - Pirharska smer: VI, S6+, 700 m (1992)
- Eiger - severovzhodna stena: Lauperjeva smer z grebena Mittellegi: VI+ 1300 m (1994)
- Matterhorn - vzhodna stena z Rame: VI, mesta do S6+ 1200 m (1994)
- Mont Blanc du Tacul (4248 m) - severni ozebnik: VI-, 450 m (1994)
- Anapurna I - severna stena: VI, prehod S7, 3700 m (1995)
- Everest - čez Hillaryjevo stopnjo in v zahodno globel: zgoraj prehod S6, S5, 3500 m (2000)
- Denali - kombinacija smeri West Buttress in Ice slope: do 50°, 4200 m (2004)
- Tocllaraju - severozahodna stena / greben: prehodi 60°, 1000 m (2014)
Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Komisije za alpinizem PZS
--------------------------------
Pogreb Dava Karničarja bo v četrtek, 19. septembra 2019, ob 16. uri pri farni cerkvi na Jezerskem.
--------------------------------
Dovolite mi, da se najprej ozrem daleč nazaj, v zgodnja devetdeseta leta, na Spodnje Ravni, pod streho prijazne Češke koče. V tistih časih smo markacisti nekaj poletij popravljali varovala na jezerjanskih poteh, zvečer pa prijetno utrujeni kramljali z Andrejem. Povedal je marsikaj o nekdanjih časih na Jezerskem in o tem kako je z otroci prihajal zgodaj spomladi pripravljat kočo za novo sezono. Začutili smo duha tega čudovitega sveta pod Grintavci, odmaknjenega od dolin, ki je v marsičem oblikoval tudi značaj domalčinov. Mnogo od tistega, kar smo imeli tako radi pri Andreju, zagotovo je to ljubezen do gora, se je preneslo tudi na njegove otroke, saj, kot pravijo, jabolko ne pade daleč od drevesa.
Nekako naravno se zato zdi, da so se otroci zapisali alpinizmu, smučanju in gorskemu reševanju, s čimer so vsem nam veliko dali, sami pa poleg velikega osebnega zadovoljstva ob izjemnih dosežkih žal plačali tudi visoko ceno.
Davo je svoje izjemno tehnično smučarsko znanje prenesel v visoke gore in v alpinističnem smučanju dosegel tisto, kar se je vrstnikom zdelo izjemno težko, na meji mogočega, nekaj kar bodo morda zmogle šele bodoče generacije. V gorah ga je spremljala sreča, znal pa je tudi pravočasno obrniti.
Prav je, da omenimo nekatere njegove največje dosežke, smučanje z vrha Anapurne skupaj z bratom Drejcem leta 95, prvi povsem neprekinjen spust z vrha Mount Everesta leta 2000, spuste z najvišjih vrhov vseh celin, v Evropi pa presmučane stene Eigerja in Materhorna. Med domačimi poznavalci alpinističnega smučanja pa so zelo cenjene presmučane smeri v stenah domačih Grintavcev, še posebej spust po smeri Fritsch-Lindenbach, najtežji presmučani smeri v Slovenji, ocenjeni s sedmo stopnjo. Vse omenjeno daleč presega slovenske okvire in je deležno priznanja v svetovni alpinistični srenji.
Davo je bil srčen človek, izjemno močna osebnost, v alpinizmu odločen in vselej premočrten. V številnih intervjujih ga spoznamo kot iskrivega sogovornika, zvestega domačemu kraju in goram. Svoja razmišljanja in alpinistično pot je doživeto opisal v knjigi Alpinizem, samoljubje, ljubezen.
Za izjemne dosežke v alpinizmu je prejel Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
V gorah sem doživel mnogo lepega, na nek način je to moja čaša sreče. Žal pa prepogosto v to čašo kapne tudi kaplja pelina, tako kot tokrat. Poslavljamo se od dragih prijateljev, od ljudi, ki smo jih poznali in cenili, od takšnih katerih dejanja so nam vsem v ponos.
Davo, počivaj v miru.
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije (govor na pogrebu Dava Karničarja)
--------------------------------
--------------------------------
Na Jezerskem rojenemu in živečemu so bile gore položene že v zibelko. Tradicionalno gorniška in oskrbniška družina, iz katere je izhajal, je Davu odprla vrata tudi v najzahtevnejše dejavnosti - v alpinizem in alpinistično smučanje. Opravil je več kot 1500 alpinističnih tur (klasični alpinizem, pristopi, strma smučanja), med katerimi izstopajo ne samo smučarski podvigi, temveč tudi solo ponovitve zahtevnih kopnih smeri kot priprava za psihične obremenitve ob alpinističnem smučanju. Vrh te dejavnosti je solo ponovitev Bonattijevega stebra v Druju leta 1988.
Toda Davo Karničar je bil znan predvsem po alpinističnem smučanju. V slovenskih gorah je opravil številna izpostavljena smučanja, mnoga so bila prvenstvena (Fritsch-Lindenbach, Sinji slap). V tujini je smučal povsem z grebena in po Palaviciniju v Grossglocknerju, v družbi z vsemi tremi brati se je na smučeh spustil z vrha Mont Blanca. Vrhunec njegovega smučanja v Evropi je bila vzhodna stena Matterhorna z Rame, od koder sta spust začela z bratom Drejcem, in pa eno najtežjih smučanj v Evropi sploh - čez severovzhodno steno Eigerja po Lauperjevi smeri.
Čeprav gre pri teh dveh smučanjih za izjemno veliko tehnično težavnost, pa je bil Davo najbolj znan po svojih smučarskih dejanjih v Himalaji. Tam sta leta 1995 z bratom Drejcem kot prva uspešno smučala z vrha Anapurne (8091 m) do baznega tabora pod severno steno, pet let pozneje pa je opravil prvo neprekinjeno smučanje z vrha Everesta do baznega tabora po smeri prvopristopnikov. Ta uspeh ga je vodil do naslednjega, pravzaprav logičnega cilja: smučati z vseh najvišjih vrhov sedmih celin. Ta projekt je kot prvi alpinistični smučar na svetu uspešno sklenil leta 2006.
Vir: Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma
Iskreno sožalje Davovi družini in njegovim najbližjim! |
