Gašenje požara na 1.500 metrih je velik izziv

Obvladovanje začetnega požara planinskih koč in domov je oteženo zaradi odmaknjenih lokacij, na katerih navadno primanjkuje požarne vode, prav tako ni vedno zagotovljenih dostopov za gasilska vozila. Poleg tega požarno ogroženost planinskih postojank povečujejo še drugi dejavniki: v te objekte je vgrajenega veliko gorljivega gradbenega materiala, kot je les; koče so večinoma stare, marsikje z dotrajano električno napeljavo in manj ustreznimi kurilnimi napravami.

Kot pravi Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici, je lahko gašenje požara na 1.500 metrih nadmorske višine velik izziv. Spominja se, kako je leta 2009 zagorelo na Domu na Komni, kjer je takrat opravljal delo oskrbnika: »V kurilnici je zaradi kratkega stika v električnem kablu prišlo do požara. Po srečnem naključju je bila nad električnim kablom cev za vodovod. Ob začetnem požaru se je omenjena cev stopila in voda je tekla neposredno po ognju.« Na srečo sta s kuharico požar dovolj zgodaj zaznala in ga pogasila z dvema gasilnima aparatoma. »Če ga ne bi, bi po vsej verjetnosti zgorel celoten Dom na Komni,« dodaja.

150 gasilnih ampul za 51 planinskih koč

Zaradi težjega obvladovanja začetnih požarov v planinskih kočah so organizatorji akcije letos posebno pozornost namenili požarni varnosti v gorah. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije so izvedli razpis za dodelitev protipožarnih ampul, ki ob pravilni namestitvi predstavljajo učinkovito dodatno zaščito pred širjenjem začetnih požarov. »V vsakem objektu se lahko začetni požar v roku 7 minut razvije do te mere, da ga ne moremo obvladati sami. Lesene planinske koče so zaradi lokacij in v nekaterih primerih dotrajane opreme še bolj izpostavljene nevarnosti, da se začetna iskra razplamti v velik požar. Gasilne ampule, ki se samodejno sprožijo, ko temperatura tekočine v njih preseže 90 °C, pa predstavljajo učinkovito dodatno zaščito pri gašenju požarov v tistih prvih, najpomembnejših minutah,« je pojasnil Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov v Zavarovalnici Triglav.

Kljub učinkoviti zaščiti v primeru začetnih požarov je za večjo požarno varnost v planinah ključno preventivno in odgovorno ravnanje vseh obiskovalcev gora. S tem se strinjajo tako organizatorji akcije Očistimo naše gore kot tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. »Da v koči ne pride do požara, lahko veliko naredijo oskrbniki. A tudi oni sami ne morejo vsega. Za resnično varnost se morajo pravil požarnega reda držati tudi vsi njihovi obiskovalci,« poudarja Drago Dretnik, vodja svetovalne pisarne pri Planinski Zvezi Slovenije.

Že tretji izbor Naj planinska pot

Akcija Očistimo naše gore v novi sezoni že tretje leto nadaljuje tudi z izborom Naj planinska pot. Z njim osvetljuje delo okoli 800 slovenskih markacistov, ki skrbijo za kar 10.000 km pohodniških poti. Tokrat so organizatorji akcije v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pripravili izbor 7 zahtevnejših visokogorskih tras. Med njimi so:

• pot Robanov kot-Kocbekov dom na Korošici
• Jubilejna planinska pot z Vršiča preko Zadnjih plat na Prisojnik skozi zadnje okno
• pot Tamar-skozi Grlo preko Slemenove Špice-mimo Črnih vod-Tamar
• Bambergova planinska pot iz Luknje preko Plamenic-Triglav
• pot Kranjska koča na Ledinah-Koroška Rinka
• pot Planina Korošica-Hanjževo sedlo-Veliki vrh v Košuti
• pot Pekel-Rjavina-dom Valentina Staniča-pot čet Rž-Kredarica

Pohodniki lahko na spletni povezavi https://vsebovredu.triglav.si/plus/naj-planinska-pot-2020 zanje glasujejo enkrat na dan vse do 25. junija. Zavarovalnica Triglav bo markacistom predala sredstva za obnovo tiste poti, ki bo prejela največ glasov.