• Lokacija: Courmayeur, Italija
• Trajanje: 7. - 17. avgust 2020
• Udeleženci: Bor Levičnik (vodja), Aleš Česen (mentor), Matevž Štular, Krištof Frelih, Matija Volontar (člani), Žiga Rozman (gost)

Glavno akcijo oziroma odpravo v Peru smo žal morali zaradi očitnih razlogov odpovedati. Tako smo si morali zamisliti nove cilje, ki niso bili vezani na letalski prevoz ali države, v katerih je bila epidemija še vedno na udaru. To je privedlo do veliko bolj izkoriščenega poletja v Sloveniji in okolici, na primer v Dolomitih. Po malem pa smo se vsi spogledovali s cilji v centralnih Alpah in odločitev je padla, da naredimo akcijo v Courmayeur.

Vreme je obetalo na začetku lepe vroče sončne dni, kar se je na koncu izkazalo za nov faktor, ki ga sam nisem pričakoval. Visoke temperature so namreč pripeljale do večje objektivne nevarnosti padanja kamenja, večje izčrpanosti zaradi močnega sonca in pospešenega taljenja ledenikov. Slednjo posledico smo občutili, še preden smo prišli v Courmayeur, saj so zaradi podiranja ledenika zaprli cesto v Val Ferret in nam s tem onemogočili dostop do prvotno rezerviranega kampa.

Prvo obdobje sončnega vremena smo vsi dobro izkoristili in se polni motivacije podali v hribe. Naveza Frelih-Štular-Rozman je tri dni plezala v satelitih Mont Blanca in se dobro aklimatizirala ter pripravila za nadaljnje cilje. Naveza Česen-Levičnik-Volontar se je odpravila proti Druju. Že omenjeno taljenje ledenikov jim je nepričakovano podaljšalo dostop iz slabih treh ur na šest in pol, saj je bila prvotna ferata, ki vodi pod steno odstranjena. Ne najbolj spočiti so naslednji dan zgodaj začeli s plezanjem in prišli do vrha smeri American Direct, kjer pride smer do stika s smerjo Allain-Leininger. Na tem mestu so obrnili zaradi prevelike vročine in dehidracije, prespali ter se vrnili s spusti po vrvi naslednji dan.

V prihajajočih treh dnevih je prišlo do poslabšanja vremena, ki je vsem omogočilo brezskrben počitek in nabiranje moči za nove podvige. Obiskali smo plezališče nad dolino Aoste, v katerem se varuje le s premičnimi varovali. Obenem smo razmišljali o prihodnjih podvigih. Ta dan se nam je pridružil tudi Tom Livingstone, ki nam je pomagal z izbiro ciljev v naslednjih dneh. Tako smo vsi mrzlično preverjali vse možne vremenske napovedi in kazalo je, da bo še eno majhno okno ravno na koncu akcije.

Naveza Frelih-Štular-Rozman se je po dolgi debati odločila, da želi opraviti hitro ponovitev Peuterejskega grebena. Kompleksna tura je zahtevala precejšno predhodno pripravo, predvsem pa hitro premikanje v snežno-ledno-skalnem terenu. Fantje so z vsemi faktorji, vključno z muhastim vremenom, suvereno opravili z grebenom in kmalu že tekli iz vrha Mont Blanca proti zadnjemu vlaku v dolino. Levičnik in Volontar sta se na Tomovo priporočilo ponovno odpravila proti Montenversu in sicer v smer Republique Bananiere. Plezanje je tokrat potekalo brez zapletov in kmalu sta tudi sama stala na ošiljenemu vrhu Aiguille de la Republique.

Tako je minilo naših deset dni. Menim, da je bila akcija uspešna in da je potekala brez večjih zapletov, saj so vsi prisotni člani pokazali veliko mero motivacije, sproščenosti, zrelosti in fleksibilnosti. Kljub temu, da je Chamonix v vseh pogledih že zelo razvito območje, smo domov odnesli marsikatero izkušnjo in informacijo, ki jo bomo koristno uporabili v prihodnosti in naslednjih podvigih v Alpah.



Kronološko poročilo:

• 7. avgust: vožnja
• 8. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: plezanje Voyages selon Gulliver
  • Česen-Levičnik-Volontar: dostop do Druja
• 9. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: plezanje Rey Fil ou Face
  • Česen-Levičnik-Volontar: plezanje American direct (poizkus)
• 10. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: plezanje Chandelle du Tacul
  • Česen-Levičnik-Volontar: spusti po vrvi in sestop
• 11. avgust: počitek
• 12. avgust: plezanje v plezališču Pilier Rhodo: trad smeri 7a-7b
• 13. avgust: počitek
• 14. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: dostop do koče Borelli
  • Levičnik-Volontar: dostop do koče Envers
• 15. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: plezanje Peutery Integral
  • Levičnik-Volontar: plezanje Republique Bananiere
• 16. avgust:
  • Frelih-Rozman-Štular: plezanje Peutery Integral in sestop
  • Levičnik-Volontar: sestop
• 17. avgust: odhod domov in vožnja

• 8. avgust: Grand Capucin, Voyages selon Gulliver, 7b, 430 m, 10 h, Frelih-Rozman-Štular
• 9. avgust: Pic adolphe, Rey Fil ou Face, 7a, 250 m, 7 h, Frelih-Rozman-Štular
• 10. avgust: Chandelle du Tacul, 7a+, 180 m, 5 h, Frelih-Rozman-Štular
• 15. avgust: Aiguille de la Republique, Republique Bananiere, 6c, 650 m, 10 h, Levičnik-Volontar
• 15. avgust: Mont Blanc, Peutery Integral, ED1, VI, 4500 m, efektivno 29 h, Frelih-Rozman-Štular

Vtisi članov akcije:

• Matija Volontar: Veseli mi, da smo z ekipo spet uspeli organizirati spodobno akcijo. V tem času bi sicer morali biti v Peruju, pa so nam dobro znane okoliščine odnesle sanje po plezanju v južni Ameriki. Obisk najbolj slavnega dela Alp, ob predpripravi ciljev, težko razočara. Visoke granitne stene, ki od plezalca zahtevajo nekaj več logističnih priprav ter motivacije, so res nasprotje plezanja, kot smo ga vajeni od doma. Moj glaven cilj te akcije je bila smer American Direct v Z steni Petit Druja, ki pa sem ga samo delno izpolnil. Zaradi prevelike vročine smo splezali samo do konca smeri (kjer se smer priključi smeri Allain - Leininger) in ne na vrh. Noč v steni ja bila precej topla in bivak dokaj udoben, tako da smo se naslednji dan lahko s polno mero koncentracije vrnili po smeri. Neuspeli podvig mi je nedvomno vzel nekaj motivacije za nadaljnje plezanje. »Na srečo« smo bili naslednjih nekaj dni zaradi slabega vremena priklenjeni v šotore in hitro sem zagreto listal za potencialnimi cilji. Občutek imam, da sem po vrnitvi domov s te akcije precej bolj utrujen v primerjavi z ostalimi akcijami. Morda razlog tiči v tem, da je v tem področju potrebno preplezati gmote turistov še preden se pravo plezanje sploh začne.
• Matevž Štular: Novic iz Centralnih Alp smo letos dobili kar nekaj. Prve pričajo o izjemnih dosežkih (tudi naših) alpinistov in alpinistk, druge opozarjajo na minljivost, s katero se v gorah srečujemo posredno in neposredno, tretje pa grajajo naš odnos do okolja in nosijo vesti o skalnih podorih ter premikih ledenikov. O vzponih smo se tako odločali sproti in prilagajali cilje, kot se je obračalo vreme (dobesedno). Takoj po prihodu v Courmayeur smo dobro izkoristili prvo vremensko okno in opravili par vzponov na višini. Z Žigo in Krištofom smo se kot naveza prijetno ujeli, zato smo se na koncu odločili še za en skupen vzpon. Vremensko okno je bilo ozko, zato smo po posvetu s starešinami skovali načrt in se z lahkimi nahrbtniki odpravili na Mont Blanc. Plezanje je bilo precej resno in fizično naporno vse do zadnjih metrov pod vrhom, ki smo ga vsi osvojili prvič. Razgled na morje megle nam ob bičanju vetra ni ravno vzel sape. Sledil je stisk roke, »selfie time« in kratek pogovor z dvema zmedenima gornikoma v smislu »Ali vi slučajno veste, če je to vrh?«. Še preden bi višina začela stopati v glavo, smo že dirjali v dolino in v dobrih treh urah ujeli zadnji vlakec, kjer so nas vsi malo postrani gledali, usta in nos pa so raje pokrili z maskami. Menim, da je bila akcija za nas zelo aktivna in poučna kljub temu, da je v Centralnih Alpah »že vse preplezano«.
• Krištof Frelih: Z Žigo in Matevžem smo se na začetku akcije odpravili plezat v satelite Mont Blanca, uigrano navezo ter aklimatizacijo pa smo kasneje izkoristili za Peuterejski greben z malenkost bolj podpovprečnim časom, kot je letos v navadi med Slovenci. :) Med akcijo nas je prisel obiskat tudi Tom Livingstone z svojo nalezljivo motivacijo. Občasni nalivi in vodna postelja v šotoru pa nista skaliti zadovoljstva nad opravljenimi vzponi. Hvala Matevžu in Žigu za navezo ter KA za podporo!
• Žiga Rozman: Akcije v Courmayer sem se udeležil kot gost, da se spoznam s SMARom in se mu morda v prihodnje priključim. Sprva me je malce skrbelo kako bo, a so me fantje res lepo sprejeli medse. Aklimatizacijske vzpone smo naredili v Satelitih Tacula, kjer smo tri dni plezali prvovrsten granit. Vsak dan sem se moral vsaj v kakem raztežaju do konca napeti in se res dobro naplezal. Z Matevžem in Krištofom smo se med aklimatizacijo dobro ujeli in spoznali kot naveza, tako smo v dolini skupaj razmišljali o naslednjem vzponu. Čeprav napovedano vremensko okno ni bilo najdaljše smo se opogumili in odločili za Peuterejski greben. Dobra priprava na turo in skupinski trud sta nam omogočila dolg in sorazmerno hiter vzpon na vrh Mont Blanca. Vzpon, ki mi bo še dolgo ostal v spominu. Hvala fantom za plezanje in družbo. Hvala vsem, ki omogočajo akcije SMAR.

Poročilo pripravil Bor Levičnik