Plezanje je nekaj kar počnem že zelo dolgo in mi pomeni različne stvari. Včasih je preprosto biti aktiven v naravi, včasih lahko skozi to izražam kreativnost, včasih je nanj vezano kaj drugega, kot je želja po potovanju in raziskovanju. Kot vsaka stvar je v osnovi zelo enostavno, lahko pa je tudi zelo kompleksno z mnogimi fizičnimi, psihološkimi in celo filozofskimi elementi, ki jih kot trener ali soplezalec rad delim z drugimi, če jih to zanima.
Na sliki Jurij Ravnik med plezanjem v Krkuži, Hrvaška, foto Eva Prezelj
Sem selektor paraplezalne reprezentance Slovenije. Reprezentanca sicer deluje kot mora, za širši program aktivnosti za invalide/OPP pa sem pripravil osnovni dokument, ki še čaka na komentarje in dopolnitve.
Upam, da sem odbor obogatil na področju športnega plezanja za invalide/OPP oziroma, da bomo tu še veliko naredili.
Največ lahko odbor pripomore k vključevanju invalidov/OPP s tem, da pripravi dobro platformo in poveže inštitucije in posameznike, potem pa bo veliko odvisno tudi od njih.
Promoviranja gibanja je, kar se zgornjega tiče, še v konceptni fazi.
Na sliki Jurij Ravnik svojo varovanko Tanjo Glušič varuje med plezanjem v umetni steni, arhiv Pin/OPP
Najbolj nagovorijo inPlanince na plezanje in pohode kar praktično, s predstavitvenimi dnevi in poudarkom na tem, da se jim ni treba ničesar bati, niti višine, niti tega da jim ne bi šlo.
Dostop do ljudi, ki lahko ključno pomagajo, da se projekt izpelje in do njihovih mnenj in svežih idej, je prednost biti del odboru. Vrednost odbora v tem smislu je zelo velika.
Odbor ima v vsakem primeru svetlo prihodnost glede na številne aktivnosti, ki jih izvaja. Upam da tudi za naš pionirski projekt, ki je po svoje kar kompleksen.
V odboru se počitim zelo dobro in sem lepo sprejet. Udeležil sem se usposabljanja Planinstvo za invalide/OPP na Uštah.
Še moje vprašanje: »Bi tudi ostali člani odbora Pin/OPP poskusili malo plezanja, da vidijo za kaj gre?«
 
Na slikak Jurij Ravnik v Španiji. Leva slika foto Mitja Mežnaršič, desna slika foto, Boštjan Romih.
Za naj izkušnjo se resnično ne bi mogel odločiti. Preveč se jih je nabralo in preveč so raznolike. Morda v kontekstu omenim, da je plezalcu lahko nepozabna izkušnja tudi biti del uspeha nekoga drugega, kjer bi moral izpostaviti tudi uspehe paraplezalcev, pa naj gre za medalje Tanje Glušič in Grega Selaka ali plezanje Velike osapske stene z Matejem Arhom. Vse te si bom z veseljem zapomnil za celo življenje.
Preberite še zanimive zapise o Juriju Ravniku, ki je tudi avtor knjig Kraški rob in Istra in Kvarner.
Plezalni turizem je v svetu v porastu, pri nas pa je še neizkoriščena niša
Gorenjska ima novo plezališče - Pogeljsko cerkev
Glavni urednik plezalne revije Beta - še iz časov Bete
|
