Slovenci smo planinski narod, saj več kot četrtina prebivalstva Slovenije vsaj občasno obišče planinski svet, redno pa tja zahaja vsaj 60.000 ljudi vključenih v 291 planinskih društev in klubov. Trend zahajanja v gore se v zadnjih letih celo povečuje in ob lepem vremenu je ob koncih tedna na bolj popularnih krajih že kar gneča. Slovenci smo svojo identiteto tudi vezali na gore, celo najvišji vrh Triglav je simbol naroda v državnem grbu. »Navezava Slovencev na gore je zelo kompleksna in razlaga tega fenomena zahteva več prostora, kot ga imamo tukaj. Dejstvo je, da je slovenska povezava na gore (tukaj je še posebej potrebno izpostaviti Triglav) v nekaterih vidikih podobna drugim narodom v Alpah in drugje (Črnogorci, Katalonci, Škoti itd.) Se pa le-ta v drugih segmentih razlikuje in prehaja v unikum na ravni prostorskega simbolizma v Evropi. Delno odgovor vsekakor tiči tudi v dediščini Planinske zveze Slovenije,« o povezanosti Slovencev do gora razmišlja zgodovinar, soavtor monografije Slovensko planinstvo, dr. Peter Mikša.

291 planinskih društev danes upravlja 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči ter skrbijo za skoraj 2000 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Poleg tega planinska organizacija, ki jo od leta 2018 vodi Jože Rovan, skrbi za varovanje gorske narave in varnost v gorah, za strokovno usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo.



Obsežna pričujoča monografija razkriva dolgo in bogato zgodovino slovenskega planinstva. V Planinski zvezi Slovenije s promocijo bogate zgodovine upamo in si želimo, da bi naši zanamci pisali še obsežnejša dela o naši dolgi in uspešni planinski tradiciji.