Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Sklep o gradnji koče je Kranjskogorska podružnica SPD sprejela na 7. občnem zboru 13. marca 1932; to leto so že začeli graditi, naslednjo leto pa so kočo odprli. Po 2. svetovni vojni jo je PD Kranjska Gora večkrat obnavljalo, vendar je koča ohranila zunanji videz, kot ga je imela ob otvoritvi. Leta 1987 so kočo temeljito prenovili in s tem omogočili, da je odprta tudi v zimskem času.Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pri mostu čez Pišnico, malo pod hotelom Erika, je obvestilo, če je koča odprta; za zimski čas priporočamo prebrati planinske informacije ali preveriti po telefonu.

V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 3 sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, agregat za elektriko. 

Razgled:
Od koče ali s primernejšega razglednega prostora v bližini je lep pogled na gore, ki obdajajo Krnico. Na vzhodni strani se dviga strmo pobočje Gamsove Špice, desno od nje pa so nad Krnico Velika Dnina, ostenja Male in Velike Ponce, Oltarja in Škrlatice; na jugovzhodni strani se Krnica zoži, na koncu pa jo zapirata ostenje Dovškega Gamsovca in strma Kriška stena; južno od koče se dvigajo severna ostenja Razorja in osrednjega dela Prisojnika; na zahodu je takoj nad dolino pobočje Prednje glave, najbolj severnega vrha v Prisojniku; na severni strani se za planinama Mali Tamar in V Klinu ob Veliki Pišnici dviga nad vršiško cesto greben z Velikim Kumlehom in Škrbinjekom, ki se spušča proti Kranjski Gori, na desnem bregu Pišnice pa se zložno pnejo zahodna pobočja Martuljških gora.