Osnovni namen projektne pisarne, ki je strokovno posvetovalno telo pri predsedstvu Planinske zveze Slovenije, je ciljna usmerjenost na vsebinsko, organizacijsko in funkcionalno razreševanje posameznih tematik. Da bodo te celovito razrešene, zahtevajo vključevanje širšega kroga strokovnih institucij in zunanjih strokovnjakov ter optimalno izkoriščanje kadrovskih in finančnih resursov znotraj Planinske zveze Slovenije.
 Vodja projektne pisarne je od 15. aprila dalje Miro Eržen. (Foto: PZS)»Spoznanje, da bo potrebno v prihodnosti nekatere obsežnejše naloge v okviru PZS izvajati na projektni način, je v meni zorelo že nekaj časa. Ugotavljam namreč, da je vodenje in izvajanje takšnih nalog v okviru obstoječe organiziranosti delovanja PZS pogosto zelo dolgotrajno, neučinkovito, predvsem pa izven konteksta in zahtev ter pričakovanj družbenega okolja. Na določene izzive je treba odgovoriti hitro in učinkovito. PZS je vpletena v številne projekte, ki jih izvajajo druge institucije tako v domačem kot mednarodnem okolja. Da bi dosegli čim boljše rezultate, je potrebno veliko aktivnosti, predvsem pa ciljnega usmerjanja. Po moji oceni tega z obstoječim načinom dela komisij, odborov in drugih organov PZS in omejenim kadrovskim potencialom strokovne službe tega ni možno zagotoviti,« je razložil Miro Eržen.
Projektna pisarna v okviru zaupanih nalog deluje avtonomno in neposredno poroča predsedniku PZS. Problematik, ki jih je mogoče učinkoviteje razreševati v projektni pisarni, je že sedaj kar nekaj. Tako se bo v okviru pisarne iskale rešitve za obdelavo in odvajanje odpadnih vod iz Koče pri Triglavskih jezerih; v okviru TNP je odprt projekt celovitega reševanja odpadnih vod na območju TNP; bolj intenziven pristop zahteva projekt Gorniških vasi; potrebno je dostojno zaključiti obdobje delovanja slovenske šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu; prenoviti slovenski del gorniškega muzeja v Pokhari itd. Ob vsem tem pa se dnevno porajajo novi izzivi, ne nazadnje tudi obnova pogorelih planinskih koč.
»Pri izvajanju projektov je glede na specifično vsebino posameznega projekta potrebno sodelovati z vsemi institucijami, ki so tako ali drugače vpletene, zelo pomembno pa je tudi povezovanje strokovnjakov, ki tako ali drugače lahko prispevajo svoj delež k iskanju rešitev,« je še dodal Eržen.
Na področju planinskih koč je še nekaj izzivov, ki bodo zahtevali veliko Erženovo angažiranost, kot tudi zunanjih institucij:
• kako uskladiti ekonomski model poslovanja koč v visokogorju ob želji, da obisk omejujemo in v čim večji meri zmanjšamo njihov ekološki vpliv na okolje,
• kako najti poslovni model za vključevanje koč v sredogorju in nižje ležečih z večjim vključevanjem v lokalno turistično ponudbo?
 Miro Eržen bo še naprej sodeloval pri projektu Gorniške vasi. (Foto: Manca Ogrin)
O tem, zakaj je zapustil mesto podpredsednika, je Miro Eržen še pojasnil. »Vedno sem zagovarjal stališče, da sta dva mandata dovolj ter da je pravi model za ohranitev kontinuitete dela PZS, da se na polovici drugega mandata zamenja kdo izmed članov predsedstva in s tem omogoči izvolitev novega, ki potem ob »spremljavi« ostalih članov predsedstva pridobi izkušnje za polno delo v novem mandatu. To sem hotel uveljaviti tudi ob spremembah statuta PZS, kar pa ni bilo sprejeto, zato sem to pot odprl s svojim odstopom. Pomembnejše se mi zdi, da v času ko bom še aktiven, poskusimo uveljaviti način dela, kot sem ga opisal pri projektni pisarni.«
Osnovno kadrovsko in finančno podporo za delovanje projektne pisarne zagotavlja predsednik PZS v okviru letnega vsebinskega in finančnega načrta PZS.
Barbara Gradič Oset |
