Opis postojanke
Koča stoji na mali jasi za Mestnim vrhom v pogorju Stojne, ki se dviga na jugozahodni strani Kočevskega polja. V bližini koče je Jelenov studenec, v katerem voda nikoli ne usahne. Tu je bilo poprej zavetišče gozdnih delavcev, le tega so leta 1952 prevzeli kočevski planinci, ga preuredili v planinsko postojanko in naslednje leto so že sprejeli prve obiskovalce. Koča je skozi leta dobivala novo podobo, ostala pa je prvotna zasnova brunarice v kombinaciji z rezanim lesom. Prva večja posodobitev in razširitev je bila leta 1982, nato v letu 2000, ko je koča dobila prizidek v velikosti 110 m2, narejena je bila tudi posodobitev starega dela. V prizidku so bili dodani spalni prostori in gostinska soba.
Koča je odprta od petka popoldne (od 13. ure) do nedelje zvečer in ob praznikih. Za skupine jo po dogovoru odprejo tudi ob drugem času. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, prav toliko v posebni sobi. Zunaj so klopi za okoli 100 obiskovalcev. V 6 sobah je 40 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč, objekt ima sanitarije v pritličju in nadstropju (v zimskem času obratuje poljsko stranišče); gostinska prostora sta ogrevana s pečjo na drva; voda je kapnica, studenec je oddaljen 60 m, elektrika je iz sončnih celic, zasilni vir je agregat.
Razgled:
Od koče ni razgleda, ker obdaja jaso gozd. Razgledi pa so z bližnjih vrhov, kot so Mestni vrh, Fridrihštanj in Livoldski vrh. Z njih je lep pogled na Kočevsko polje s Kočevjem, proti severovzhodu na Kočevsko Malo goro in Kočevski Rog. Proti jugovzhodu in jugu na obronke Stojne in še naprej proti Gorskemu Kotarju, na Klek, vrhove Velike Kapele in Risnjak. Na jugozahodu se razprostirajo obsežni gozdovi Goteniške gore, nad katerimi se dviga najvišji vrh Goteniški Snežnik (1289 m), vidimo hrbet Stojne in naprej proti Veliki gori, proti severu pa Malo goro nad Ribniškim poljem. Če je dobra vidljivost, se vidijo Gorjanci, Zasavsko pogorje ter daleč za Malo goro Kamniške Alpe ter levo od njih Julijci s Triglavom.
Zanimivejše ture:
Koča je izhodišče Kočevske planinske poti, ki v dolžini okoli 120 km povezuje znamenitosti jugozahodnega dela občine Kočevje ter občin Kostel in Osilnica, na severozahodu pa se navezuje na planinske poti občin Loški potok in Ribnica. Povezuje pogorja Stojne - kolpskega roba od Gorenje Žage do Osilnice - Borovške in Goteniške gore, na severozahodu se dotakne pogorja Velike Gore. Najnižja točka je Gorenja žaga 208 m, najvišja Goteniški Snežnik 1289 m. Na celi poti je 24 kontrolnih točk, celo pot je možno prehoditi v 4 do 5 dneh.
- Fridrihštajn (978 m), z razvalinami gradu Friderika Celjskega in Veronike Deseniške - 30 min.
- Ledena jama - 20 min.
- Jama treh bratov - 20 min.
- Pragozd Strmec in Eleonorina jama - 1 h.
| 
Livoldski vrh (970 m), 0.45 h