| Gre za 30-metrski t.i. Hitlerjev steber nikoli dokončane nemške avtoceste iz 2. Sv. vojne. Steber so češki alpinisti preoblekli v lesene plošče in ga s tem spremenili v odličen poligon za tekmovalno ledno plezanje. Tekmovalci so se pomerili v 5 kvalifikacijskih smereh, najboljših 8 pa je napredovalo v finale. Udeležba je bila visoko številčna, 43 tekmovalcev in 20 tekmovalk iz celotne Evrope, tudi s tekmovalci iz Združenih držav Amerike, katerih uvrstitev pa se je izključila iz točkovanja evropskega pokala. Rast števila tekmovalcev napram preteklim sezonam kaže na vedno večjo popularnost tega športa.
Od slovenskih predstavnikov so se tekme udeležili Miha Habjan (AO APD Ljubljana), Marko Guna (AO PD Rašica), Gregor Šegel (AO PD Ljubljana Matica), Nadja Korinšek (AO PD Trbovlje), Hana Hutar (AO PD Črnuče) in Maja Šuštar Habjan (AO PD Domžale). Vsi so se dobro borili v dolgih smereh, pri katerih je bilo ključno hitro izvajanje tehnično zahtevnih gibov. Dovoljeni čas za plezanje ene smeri je bil omejen na 4 minute in pol. Večina naših tekmovalk in tekmovalcev je med plezanjem preseglo dovoljeni čas plezanja, kar je posledica tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo tako visokih objektov, primernih za tovrstno tekmovalno ledno plezanje.
Miha Habjan je kot najboljši slovenski predstavnik dosegel tri vrhove kvalifikacijskih smeri in je bil na koncu 17., Marko Guna je bil 20., Gregor Šegel pa je zasedel 21. mesto. Miha in Gregor sta tako popravila uvrstitvi predhodne tekme evropskega pokala v Žilini. Pri ženskah smo lahko videli zares dobro borbo novinke na tekmah evropskega pokala, Hane Hutar, ki je prav v vseh smereh naredila svoj osebni presežek in na koncu zasedla 13. mesto. Nadja Korinšek je bila 11., Maja Šuštar pa se je z 8. mestom v kvalifikacijah uspela uvrstiti v večerni finale, kjer je še za nekaj mest popravila svojo uvrstitev in bila na koncu odlična 5.
 Utrinki organizatorjevih fotografskih objektivov
Udeležbo naših tekmovalcev v Brnu in Žilini je podprla Planinska zveza Slovenije, za kar se tekmovalci iskreno zahvaljujejo. Za konec pa še nekaj izjav, ki so jih za prispevek povedali naši tekmovalci.
Miha Habjan: Še ena super tekma, dobre plezljive smeri, kjer je odločala natančnost in predvsem hitrost. Smo se kar naplezali. Škoda, da ni več tekem z več kvalifikacijskimi smermi (3 in več), bi bile bolj vabljive za tekmovalce z oddaljenih držav.
Marko Guna: Pohvale češkim organizatorjem EU pokala v lednem plezanju! Ponovno sem bil navdušen nad pestrostjo in zahtevnostjo plezalnih smeri, bogatejši pa sem za izvrstno izkušnjo! Z ekipo smo skupaj poleg cepinov brusili tudi taktiko, študirali smeri, gibe in odlično sodelovali. Za napredek je še veliko prostora, predvsem pa potrebujemo več takšnih situacijskih tekmovalnih izkušenj in kakšno konkretno plezalno površino... Hvala ekipi in vsem, ki ste nas podprli tako ali drugače!
Gregor Šegel: Bogata tekma s kar petimi dolgimi kvalifikacijskimi smermi. Smeri so bile tehnične, časovno dolge ali na moč zato je bilo plezanje raznoliko in zanimivo. Zimsko vzdušje so popestrile še nizke temperature in obilica snega, ki se tudi tekmovalnemu lednemu plezanju odlično poda.
Nadja Korinšek: Tekma je bila spet odlično organizirana, smeri so bile dobre - ene lažje, druge bolj tehnično zahtevne, predvsem pa so bile dolge, tako da smo se kar dobro naplezali. Škoda, da nimamo boljših pogojev za trenirat čez celo leto, ker bi bili verjetno rezultati lahko boljši. Hvala za dobro družbo in kot vedno super izkušnjo!
Hana Hutar: To je bila moja prva izkušnja na evropski ravni in nad izvedbo ter kvaliteto smeri sem bila navdušena. Tudi vzdušje na tekmi je bilo odlično in sproščeno tekmovalno. Izkušnja in rezultat predstavljata veliko motivacijo za nadaljnji trening.
Maja Šuštar: Lepo je biti po dveletnem koronskem premoru nazaj na mednarodnih tekmovanjih. Sotekmovalke v tem času niso počivale, zato je postal razkorak v primerjavi z najboljšimi ogromen in predvsem nenadomestljiv v tako kratkem pripravljalnem obdobju. Težava slovenskih drytoolašev je, da imamo steno v Domžalah za priprave na voljo vsako leto šele od sredine novembra dalje, v koronskem letu pa je bila zaprta. Tekmovalno ledno plezanje pa se razvija v smer predvsem tehnično zahtevnih gibov s kratko časovno omejitvijo za plezanje smeri. Tako je pri tovrstnem plezanju ključna hitrost pri iskanju ustrezne pozicije telesa ob napredovanju od oprimka do oprimka. Zato nam, slovenskim tekmovalcem, splošna telesna in športnoplezalna pripravljenost prav nič ne koristita, saj smo pri napredovanju v smeri preprosto prepočasni. Za napredek bi zagotovo potrebovali ustrezno infrastrukturo, ki bi nam omogočila trening skozi celo leto.
Kakorkoli že, s tekmovalnim nastopom sem zadovoljna, saj sem dala res vse od sebe. Še posebej sem ponosna na nastop v finalu, kjer sem uspela vzpostaviti tisti pravi tekmovalni fokus, ko nisem slišala ne gledalcev, ne glasne muzike v ozadju, bili sva le stena in jaz. Tako sem tudi uspela pridobiti nekaj mest napram bolje pripravljenim sotekmovalkam. Iskrena hvala ekipi za vso podporo in super vzdušje!
Zapisala Maja Šuštar,
foto: arhiv organizatorja |
