Lavričeva koča na Gradišču (509 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| |
Dostop do postojanke
- Avtobusna postaja Stična Križišče, do koče - 30 min.
- Avtobusna postaja Ivančna Gorica, čez Vir pri Stični - 1 h 15.
- Avtobusna postaja Šentvid pri Stični, čez Pristavljo vas - 1 h.
- Avtobusna postaja Litija, mimo gradu Bogenšperk in Partizanskega doma - 5 h 30.
Z vlakom:
- Železniška postaja Ivančna Gorica, čez Vir pri Stični - 1 h 15.
- Železniška postaja Litija, mimo gradu Bogenšperk in Partizanskega doma - 5 h 30.
Z avtomobilom:
- Po lokalni in gozdni cesti iz Stične, do parkirnega prostora pri koči, 2 km.
- Po lokalni in gozdni cesti iz Šentvida pri Stični, do parkirnega prostora pri koči, 2 km.
- Iz Stične, do koče - 30 min.
- Iz Ivančne Gorice, čez Vir pri Stični - 1 h 15.
- Iz Šentvida pri Stični, čez Pristavljo vas - 1 h.
- Iz Litije, mimo gradu Bogenšperk in Partizanskega doma - 5 h 30.
- Iz velikega Trebeljeva, čez Obolno in mimo Partizanskega doma - 5 h.
| Opis postojanke
Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 m) tik pod njegovim vrhom, v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi. PD Šentvid pri Stični je na občnem zboru leta 1987 sklenilo, da prevzame od Avto-moto društva Šentvid nekdanjo Lavričevo lovsko kočo na Gradišču z namenom, da jo obnovi in usposobi za planinske namene. Z delom so začeli jeseni 1987, ko so obnovili ostrešje in ga prekrili z novo streho. V naslednjih dveh letih so pod ostrešjem postavili leseno kočo in jo opremili. Uredili so okolico, postavili mize in klopi, zgradili klet in zunanje sanitarije. Kočo so odprli 1. maja 1990 in jo poimenovali "Lavričeva koča po Jožetu Lavriču ( 1898-1967), podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikem ljubitelju narave, lovcu in ustanovitelju Lovske družine v Šentvidu pri Stični.
V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilnica s točilnim pultom; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; prenočišč ni; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, voda kapnica, agregat za elektriko.
Razgled: Z Gradišča je lep razgled od jugovzhoda do jugozahoda; na druge strani ni razgleda, ker ga zakriva gozd. Na jugovzhodu so na obzorju Gorjanci, pred njimi pa se razprostira obširno Dolenjsko gričevje. Na južni strani vidimo ravan Stiškega kota z Ivančno Gorico in dolino Višnjice z Muljavo, dolino reke Krke, nad njo pa hribovje v Suhi krajini s Ciganovim vrhom in Malo goro, na obzorju pa Kočevski Rog, Stojno in Goteniško goro z Goteniškim Snežnikom, daleč zadaj pa tudi Bjelolasico, Risnjak in Snježnik. Desno od Goteniške gore se za notranjskim hribovjem dviga Snežnik, proti jugozahodu pa vidimo v bližini Polževo in Kurešček, zadaj pa se kažejo Javorniki. Zanimivejše ture:
- Pristava ( 695 m) - 1 h 30.
- Grad Bogenšperk (412 m), čez Pristavo in Javorje - 3 h.
- Muljava (313 m), skozi Ivančno Gorico - 2 h.
- Stiški samostan (357 m) - 30 min.
- jama Katujški ali Brezovški kevderc (opisuje jo Josip Jurčič v Spominih na deda - Jama po kateri se pride na oni svet) - 15 minut
|
Planinska literatura
352|Vodnik Dolenjska, Bela Krajina, Notranjska;
| Prehodi do drugih postojank
 Planinski dom na Jančah (792 m), čez Obolno in Trebeljevo, 8.00 h
| Vzponi na vrhove
 Obolno (776 m), 2.00 h
|
|
