- Lokacija: Taghia, Visoki Atlas, Maroko
- Trajanje: 30. oktober - 21. november
- Udeleženci: Črt Šuštar (vodja) in člani Gašper Kresnik, Matevž Fale, Gregor Šegel
Ob besedi Maroko človek najprej pomisli na mnogo drugega kot visoke vrhove in strme alpske stene, a ima država severno od največje puščave sveta plezalcem ponuditi ogromno vertikale. Od Anti Atlasa, kjer se zaradi dobre skale pleza večinoma s premičnimoi varovali, Todre, ki je znana po kvalitetnih apnenčastih enoraztežajnih smereh in seveda Tagije, kamor smo se namenili mi. Tagija je Maroška kraljica dolgih večraztežajnih smeri. Med do 900 metrov visokimi stenami, ki se dvigajo iz neskončnih in ozkih kanjonov najdejo izzive tudi najboljši plezalci sveta. Smeri so večinoma popolnoma ali delno navrtane, saj je skala pogosto brez razčlemb.
1. in 2. novembra smo prvič otipali tamkajšne stene. V steni Ifriga smo splezali klasiki Classe Montagne Epinal (6c+, 250 m) in Belle et Berbere (6b+, 320 m). Ker telefon med kanjoni ne lovi in GRS-ja tam ne poznajo je, zaradi primera nesreče, pametno, da naveze plezajo v isti steni. Sledil je dan počitka, ki sta ga Gregor in Matevž izkoristila za raziskovanje zahtevnih sestopov, ki potekajo po ozkih kanjonih in pogosto zahtevajo plezanje ali spust po vrvi. V temi pa lahko predstavljajo celo večji izziv kot preplezana smer.
Po dnevu počitka smo se odpravili globje v kanjon in v isti steni preplezali še smeri Trompetenkaefer (7a+, 320 m), Canyon Apache (6c, 280 m) in L'allumeur de Reves Berberes (6c, 320 m). Navpične stene zahtevajo konstantno plezanje in težave od vstopa do vrha smeri.
V noči na 7. november nas je presenetil sneg, ki mu je sledila ohladitev. Sneg se je v senčnih legah ohranil do konca odprave. Izkaže se, da je v hišici iz blata in vej temperaturna razlika med zunanjim in notranjim zrakom mnogo manjša kot smo je vajeni doma. Dva člana odprave sta obležala z vročino, druga dva pa opravila 20-kilometerski sprehod do tržnice v vasi Zauia. Eden je od tam prinesel mandarine, drugi pa zastrupitev s hrano. Kljub temu drugi udarec pokvarjene koze v Taginu s prilogo kurkume ni prizanesel niti najmočnejšemu želodcu odprave. Tako je celotna odprava obtičala v baraki. Med opazovanjem akrobacij do stranišča, so se v posteljnini pridno množile stenice, ki smo jih naslednji dan lomastili na vrhu barake.
10. novembra se je naveza Gregor-Gašper (GG), navkljub trebušnim težavam, odpravila v južno steno Taoujdad in preplezala smer A Boire ou Je Tue le Chien (6c, 250 m). 11. smo se v trojni navezi (Črt, Matevž, Gregor) odpravili v zgornjo steno Ifriga, a se je že dveurni dostop s poplezavanjem izkazal za prevelik zalogaj. Preplezali smo prvi raztežaj smeri Princess Msmrir (7a), nato pa se odločili za sestop. Naslednji dan je naveza GG povezala zgornjo in spodnjo steno Ifriga s smerema La reve d´Aicha (6a+, 255 m) in Princess Msmrir (7a, 200 m). 13. novembra je naveza Črt-Matevž, zaradi slabega počutja sestopila v dolino in se odpeljala v Azilal, kjer sta bolnica in lekarna na dosegu roke.
Naveza GG je v blatni baraki vedrila še dva dni. Navkljub snežni plohi, sta 15. Novembra preplezala smer Baraka (7b, 6b/AO, 680 m). Veličastna smer, ki poteka v najvišji steni, imenovani Oujdad, je prava klasika. Zaradi konstantnih težav med 6a in 6c in z detajlom 7b zahteva hitro plezanje tudi v težjih raztežajih. Dan zatem smo se z novim članom odprave Mohamedom Rezki ben Youssefom odpravili v Saharo.
Kronološko poročilo:
- 30. oktober: Prihod v Marakeš
- 31. oktober: Marakeš-> Taghia
-
1. november:
- Ifrig, Belle et Berbere, 320m, 6b+, (Gašper Kresnik, Gregor Šegel)
- Ifrig, Classe Montagne Epinal, 200m, 6c+, (Črt Šuštar, Matevž Fale)
-
2. november:
- Ifrig, Classe Montagne Epinal, 200m, 6c+, (Gašper Kresnik, Gregor Šegel)
- Ogledna tura zahtevnejših dostopov (Črt Šuštar, Matevž Fale)
-
3. november:
- Kondicijska tura z namenom ogleda sestopov (Matevž, Gregor Šegel) in iskanje internetne povezave za vremensko napoved (Gašper Kresnik, Črt Šuštar)
-
4. november:
- Ifrig, L´Allumeur de Reves Berberes, 320m, 6c, (Gregor Šegel, Gašper Kresnik)
- Ifrig, Canyon Apache, 280m, 6c, (Črt Šuštar, Matevž Fale)
-
5. november:
- Ifrig, Canyon Apache, 280m, 6c, (Gašper Kresnik, Gregor Šegel)
- Ifrig, Trompetenkaefer, 320m, 7a+, (Črt Šuštar, Matevž Fale)
- 6. - 9. november: počitek, sneženje in bolezen
-
10. november:
- Toujdad, A Boire Je Tue le Chien, 250m, 6c, (Gregor Šegel, Gašper Kresnik)
-
11. november:
- Ifrig, 7a, 40m, (Gregor, Matevž, Črt)
-
12. november:
- Ifrig, La reve d´Aicha (6a+, 255m) in Princess Msmrir (7a, 200m) (Gregor Šegel, Gašper Kresnik)
- 13. november: Naveza Črt Šuštar, Matevž Fale se zaradi bolezni odloči za sestop v dolino.
- 14. november: sneženje
-
15. november:
- Oujdad, Baraka, 680m, 7b, (Gašper Kresnik, Gregor Šegel (6c/A0))
- 16. november: odhod v dolino
- 17. - 19. november: obisk Sahare
- 19. - 21. november: tranfer Marakeš in let v Italijo
Vtisi z odprave:
- Matevž Fale: Plezanje v Taghiji mi je bilo zelo všeč. Kmalu sem ugotovil, da je potreben visok nivo plezanja in dobra kondicijska pripravljenost, če hočeš res uživati v plezariji. S Črtom sva se prvi teden zelo dobro ''vplezala'' in zahtevnejši cilji so postali realnejši in ne tako zelo nemogoči. Pa vendar so se zgodile stvari na katere nismo imeli veliko vpliva (bolezni, vreme,...), tako da je bil drugi teden dni namenjen fizičnem okrevanju in psihični borbi s samim seboj, ker plezanje ni bilo mogoče, kljub veliki želji. Zdravje nama ni omogočilo nadaljnjega plezanja, zato sva sestopila v dolino, da sva prišla vsaj malo k sebi. Pridružila se nama je naveza GG in sledilo je par dnevno nepozabno popotovanje po Maroku. Odprava me je naučila spopadati se s stvarmi, ko ne gre vse po planu in spoštovati male stvari v domovini, katere so nam v našem vsakdanu neopazne.
- Črt Šuštar: Plezanje v Taghiji je bila moja dolgoletna želja, zato sem bil tudi pobudnik te akcije. Po prvih smereh, ki so izpolnjevale visoka pričakovanja, so se žal začele vrstiti težave in zapleti. Posamično bi morda bili banalni, v kombinaciji pa so najino navezo izčrpali in prisilili k predčasnemu umiku v mesto. Morala sva se sprijazniti z dejstvom, da so praktično vsi glavni cilji ostali nedotaknjeni. Samo plezanje nenazadnje ni bilo tako samoumevno, kot se je na prvi pogled zdelo (skalne smeri v stabilnem vremenu). Če pogledam na zadevo s pozitivne plati pa sem vesel za priložnost in izkušnjo. Vesel za navezo GG, ki je svoje cilje bolje izpolnila (vplezanost bosta lahko že kmalu vnovčila na naslednji odpravi.) In nenazadnje vesel, da smo se vrnili brez poškodb. Hvala Komisiji za alpinizem in našim matičnim odsekom za podporo!
- Gregor Šegel: Plezanje je bilo uživaško, čakanje na vreme in mrzle noči pa malo manj. Kljub zapletom mislim, da smo vsi člani odprave domov odnesli nove izkušnje, ki se bodo s časom vtisnile v lepe spomine.
Poročilo pripravil Gregor Šegel
|
