Domača alpinistična scena je delovala približno v okvirih preteklega leta; nadgradile so se Slovenske stene, prispele so nove ideje v sklopu akcije preopremljanja, tokrat predvsem navrtanih smeri, udobna finančna zaloga KA PZS je omogočila izpeljavo najrazličnejših aktivnosti, dobra situacija v športni politiki pa varno zaposlitev našim najboljšim alpinistom. Ponovno so se zagnale alpinistične šole, tabori vseh vrst so bili živahni, navdušuje predvsem druženje alpinistk, po štartu v sezoni 2020 je zaživel, nato pa prehodno tudi ugasnil program Mladi alpinisti, ki je pomembna ideja na poti nabora novih alpinističnih moči v precej spremenjeni družbeno-ekonomski situaciji (predvsem mladih), kar vse bolj vpliva tudi na alpinizem. Opisano odseva tudi skozi desetletno delovanje že dodobra uveljavljenega in prepoznanega sistema mentorstva mladim perspektivnim alpinistom - Slovenski mladinski alpinistični reprezentanci, ki pa več kot očitno potrebuje konkreten premislek o prihodnosti in prilagoditev novi realnosti.

Plezalno sezono je torej zaznamovalo nekaj presežnikov, sicer pa je bila velika alpinistična aktivnost v smislu kakovosti povprečna. V zelo sneženi zimi med zimskimi vzponi v domačih gorah nekoliko izstopa ponovitev Švicarske smeri v Rakovi špici (Stražar-Levičnik), sicer pa so bile preplezane vsakoletne (tako rekoč že) klasike: Grapa Šite-Travnik, Herlec-Kočevar v Šitah, Raz Jalovca, Bela grapa v Planjavi in Bele sanje v Rombonu, Kemperle-Murovec v Dolgem hrbtu, izbrane smeri v Ojstrici in Steni. Prvenstveno je bila preplezana smer Skriti prehod v Kompoteli, pri čemer velja izpostaviti Anjo Petek, ki je bila pogon številnih navez pri več naštetih in še nekaterih drugih zimskih vzponih. Prav neverjetna je bila vztrajnost zimskih razmer - mnogo smeri se je plezalo še daleč v april; konec aprila je bil mdr. izveden zimski tabor perspektivnih alpinistov v Martuljkovi skupini pod vodstvom Žumra in Navršnika, najbolj zagnani pa so našli celo še nekaj ledu. Tudi sicer je bila zima z ledom morda celo radodarnejša kot z razmerami v stenah; ponovljeni so bili nekateri redko plezani slapovi: Centralni Brezovski slap v Robanovem kotu, Čaša in Game over v Logarski dolini, najdeni in preplezani so bili celo novi slapovi.

Bistveno več so naši alpinisti iztržili v največjih alpskih stenah. Luka Krajnc je v ne najboljših razmerah opravil zimsko prosto ponovitev smeri No Siesta v Grandes Jorasses, Luka Lindič je z Ines Papert preplezal kombinacijo zahtevnih kombiniranih smer Godzilla in Zauberflöte v Langentalu, v dolini Cogne je zmogel znano, zelo zahtevno kombinirano smer Jedi master, v Gasteinu pa ledno sedmico Rodeo. Ekipa SMAR se je v sklopu priprav na odpravo konec marca mudila v pogorju Ecrins; Česen, Levičnik in Volontar so v severni steni La Meije preplezali Direktno smer, Karner, Rozman in Štular pa v severni steni Le Rateau smer Z direct. Stabilno vreme in dobre razmere so v Alpah vladali tudi jeseni, kar sta izkoristila Karner in Grilj ter preplezala kombinacijo smeri Chechinel-Boivin v Grand Piller d' Angle (s pristopom na Mont Blanc), le malo pozneje pa Karner v navezi s Pintarjem še zahtevnejšo smer Desmaison-Gousseault v severni steni Grandes Jorasses. Lepe vzpone v klasikah nad Chamonixom (Late to say I'm sorry, Beyond Good and Evil, Rebufatt-Terray ...) so v novembru nanizali tudi mladi na taboru za perspektivne alpiniste.

V snežni zimi so na svoj račun prišli smučarji; zahtevni spusti so si sledili praktično vso sezono (polovico leta). Spust sezone sta v severni steni Skute s smerjo Hangover opravila Vrhovnik in Šafar; ista smučarja se podpisujeta tudi pod Berginčeve turne v Špičju, Solis v Kočni, Odpiralko nad Krmo itn. Ob tem velja dodati še precej drznih ponovitev očitno prebujene alpinističnosmučarske scene: severna stena Krna, Prisojnika, Kalškega grebena, Mangarta ...

V poletnih skalnih smereh velja v prvi vrsti izpostaviti dobra vzpona Luke Stražarja: z Jernejem Kruderjem sta ponovila Ulino smer v Steni, z Nejcem Marčičem pa legendarno Divine Providence v Mont Blancu. Svoje dolgoletno delo je s smerjo Metulj v predostenju Križevnika končal Luka Krajnc; gre za eno najtežjih modernih linij v naših gorah. Opravil je tudi prvo prosto ponovitev smeri Divja zver v steni Rjavičkega vrha, v Dolomitih (Moiazza) pa so skupaj z Lindičem, Grmovškom in lokalcem Baujem potegnili prvenstveno smer Rumena mrzlica. Med najpomembnejše ponovitve v naših gorah sodi prvi prosti vzpon v smeri Planinski grabež (Oražem-Krišelj), nastali pa sta tudi dve spominski smeri Grege Lačna; Jež in Gradišnik sta jo preplezala v Peci (in vabi k prosti ponovitvi), Gregovi avstrijski kolegi pa v Steni. Z vsakoletnimi prvenstvenimi vzponi je bil znova aktiven Silvo Karo; z Andrejem Grmovškom sta preplezala Dodatek za rekreacijo v Jerebici, z Anjo Petek pa Kmečko pamet v Planji.

Na vrhuncu skalne sezone so se izkazali taborniki in tabornice: od začetnikov na Kamniškem sedlu, žensk v Karnijcih, večjih taborov na Ledinah in v Krnici, pa do perspektivcev, ki so obiskali Dolomite (nekaj lepih vzponov v Marmoladi in Moiazzi) ter spoznavali granitne poči v Valle del Orco, kar je že sodilo v sklop priprav na prihajajočo odpravo v Patagonijo.

Žal tudi tokratnega poročila ne moremo končati brez spomina na preminule - na črno zimsko soboto sta se v Storžiču ponesrečila izjemno izkušena in prekaljena alpinista Maja Lobnik in Slavko Rožič. Maja je bila zadnjih 15 let nepogrešljiva na ženski plezalni sceni, v alpinizmu pa se je najprej uveljavila kot odlična smučarka; pozneje je bila izbrana tudi za najboljšo slovensko alpinistko. Slavko je bil motor tržiškega odseka in gorskih reševalcev, priznani inštruktor v sistemu usposabljanja znotraj KA PZS, ki je svoje najdrznejše vzpone opravil v 90. letih 20. stoletja, vse do zadnjega pa je bil eden najaktivnejših alpinistov svoje generacije. Žal to še zdaleč nista bili edini žrtvi slovenskih gora in alpinistične scene v letu 2021. Čeravno nam je narava alpinizma in gora dobro znana, si močno želimo prihodnja poročila spisati brez tovrstnih vsebin.

Nejc Pozvek,
član IO Komisije za alpinizem PZS