petek, 8. julij 2022, ob 7.30 uri
Vikend plezanja mladih alpinistov nad Kamniškim sedlomLetošnji tabor je potekal za razliko od preteklih let samo za vikend. Namen tabora je bil udeležence pripraviti na plezanje neopremljenih smeri v vodstvu s poudarkom na nameščanju zanesljivega varovanja, predvsem zabijanju klinov, ki so v naših gorah kljub porastu uporabe metuljev in zatičev, še vedno osnovno varovalo.
- Akcija: Tabor mladih alpinistov v kopni skali - Kamniško sedlo 2022
- Kraj in trajanje: Kamniško sedlo, 24. - 26. junij 2022
- Vodstvo: Janez Toni (vodja) in inštruktorji Sandi Kelnerič, Boris Sedej, Marjan Kozole, Matevž Kramer, David Pavlovič in Matic Košir
- Udeleženci: Martina Jakopič, Klara Janžič, Alina Ledinek, Anže Matoh, Kristjan Matoz, Luka Mišič, Jaka Pagon, Ivana Potočnik, Tin Svetina, Alenka Verbuč, Rok Vrhovšek, Žiga Zanoškar, Petra Zorko
Predviden petkov lahkotni sprehod do Koče na Kamniškem sedlu je malo pokvarila informacija o pokvarjeni žičnici tako smo poleg svoje opreme na Kamniško sedlo prinesli še projektor in zaboj jabolk za oskrbo koče. Za dober potek tabora se moram zahvaliti oskrbniku Iztoku in ostalemu odličnemu osebju Koče na Kamniškem sedlu.
V petek smo se spoznali in razdelili v naveze, udeleženci so imeli nalogo naštudirati dostope, opremo in sestope smeri za soboto. V soboto smo po zgodnjem zajtrku zaradi napovedanih ploh in neviht hitro odpravili v stene. Inštruktorji smo plezali naprej, nato pa z varovanjem od zgoraj usmerjali nameščanje varoval udeležencev tabora. Grozeče popoldanske nevihte so uslišale naše tihe prošnje in se razblinile, poškropilo nas je le par kapljic. Nekatere naveze so popoldan splezale še drugo smer, druge pa so počasi sestopile iz sten do koče. Zvečer smo izvedli predavanje o pripravi in izvedbi ture, kasneje pa je sledila debata o pametnih in malo manj pametnih stvareh.
V nedeljo so udeleženci skušali uporabiti naučeno znanje in iti še korak naprej, kdo je celo plezal v vodstvu. V popoldanskem času smo se zbrali na koči, opravili analizo, počakali še zadnje zamudnike in se odpravili v dolino.
Menim da je tabor v celoti uspel, udeleženci so naredili pomemben korak naprej v svoji alpinistični karieri in spoznali sotrpine, s katerimi bodo upam doživeli zgodbo ali dve. Poznalo se je, da so se inštruktorji cel vikend posvetili izključno udeležencem in njihovem napredku. Najpomembneje pa je to, da smo postali prijatelji. 
Seznam preplezanih smeri
- Sobota:
- Boris Sedej-Martina Jakopič-Rok Vrhovšek: Poševna zajeda v Planjavi, Zgornji steber v Brani
- Marjan Kozole-Ivana Potočnik-Alenka Verbuč: Spodnji steber v Brani, Šija Brane (Marjan Kozole-Ivana Potočnik)
- Matevž Kramer-Alina Ledinek-Tin Svetina: Steber X v Planjavi, Zajeda Brane
- Sandi Kelnerič-Anže Matoh-Mišič: Desno od votline in do vrha Planjave
- David Pavlovič-Kristjan Matoz-Jaka Pagon: Smer Svetelove v Planjavi, Zajeda Brane
- Janez Toni-Petra Zorko-Klara Janžič-Žiga Zanoškar: Y v Planjavi
- Nedelja:
- Boris Sedej-Martina Jakopič-Rok Vrhovšek: Zajeda Brane
- Marjan Kozole-Ivana Potočnik-Alenka Verbuč: Smer Svetelove v Planjavi
- Matevž Kramer-Alina Ledinek-Tin Svetina: Poševna zajeda v Planjavi
- Sandi Kelnerič-Anže Matoh-Mišič: Zajeda Brane
- Matic Košir- Kristjan Matoz-Jaka Pagon: Kratkohlača v Planjavi
- Janez Toni-Petra Zorko-Klara Janžič-Žiga Zanoškar: Zgornji steber Brane
Mnenja udeležencev:
- Anže Matoh: Osebno mi je bil tabor super. Spoznaš nove obraze, ki so tvoji potencialni soplezalci in nove inštruktorje, ki ti pokažejo stvar na svoj način. Tabor bi lahko bil kak dan daljši.
- Martina Jakopič: Na taboru smo se naučili veliko uporabnih stvari, ki nam bodo prišle prav v hribih, med seboj smo navezIi prijateljske stike z inštruktorji ter tečajniki. Ostal mi bo v lepem spominu, saj smo izvedeli tudi veliko zanimivih zgodb, predvsem pa sem uživala ob zabijanju in izbijanju klinov.
- Alenka Verbuč: Vesela sem, da sem imela priložnost udeležbe na taboru, ki je namenjen vsem nam, ki šele delamo prve samostojne korake v svetu alpinizma. Zahvalila bi se PZS, Janezu in inštruktorjem za odlično organizacijo, izvedbo, nesebično pomoč in obilico predanih znanj, ki nam bodo pri naših samostojnih vzponih vsem koristila. Med vikendom, ki je bil žal prekratek, smo spletli vezi, za katere se bomo trudili, da se bodo krepile in v bodoče izoblikovale v uspešne naveze.
- Luka Mišič: Še enkrat se zahvaljujem za odlično organizacijo in prijeten potek tabora. Užival sem in se, odločilno, res veliko naučil! Sam se ne pridružujem ideji, da bi tabor moral biti daljši. Glede na demografsko zasedbo (drugače jasno velja za perspektivni razred) je ta zasnova po moje najbolj primerna oziroma, bolje, realistična. Če bi želeli plezati dalj, bi gotovo potrebovali kak dan premora ali lažjega plezanja s predavanjem več, kar pa bi za delovnega človeka lahko pomenilo predolge štiri dni ali več. Sam zaradi poklica, ki ga opravljam, težav s prostimi dnevi poleti nimam, bojim pa se, da to ni pravilo. Kot že rečeno, predlagam, da med obvestilom o izbiri in izvedbo tabora mine nekoliko več časa, kar zagotavlja nekaj več gotovosti, verjetno pa se tudi lažje popolnijo morebitne odpovedi. A o tem smo tako že vse rekli v živo! Morda še opazka, na katero sem pomislil šele zdaj, in nikakor ni kritika Sandija (ki je bil odlična družba in zelo dober učitelj) ali soplezalca Anžeta - morda je na mestu, da so naveze nekoliko preopremljene, in sicer da lahko tudi drugoplezajoči razpolaga z enakim ali bistveno podobnim varovanjem kot ga je morda že postavil inštruktor. Drugače, smotrno bi bilo, če bi naveza razpolagala z dvema polnima setoma metuljev, npr. BD C4 do 2 ali 3, dvakrat smo smiselno postavili celo C4. Zapazil sem tudi, da so nekateri sotaborniki na srečanje prišli z dvojnimi vrvmi - to je po moje rezultat našega nepoznavanja tega načina zaporednega plezanja, in dejstva, da naveza potrebuje vsaj eno enojno vrv ali pa dvojčka in polovičko. Tudi ta vest, torej o načinu plezanja in nujnosti enojne vrvi ali vsaj celotnega dvojčka za varovanje prvega, ne bi bila odveč. Upam, da nas naslednje leto pride več, ker tabor lahko le priporočam.
- Jaka Pagon: Ja super je bilo, samo prekratko. Drugega nimam za pripomnit. Všeč mi je bilo to, da smo bili dovolj samostojni in da so bili inštruktorji potrpežljivi ko sami nismo bili ravno prepričani kam in kako naprej. Veliko sem odnesel od tega, kako lahko na veliko različnih načinov pripraviš sidrišče, ter na kaj je pri njem potrebno paziti. V kar gre pohvala inštruktorjem, ki so nas stalno spremljali in nam svetovali, kaj bi se dalo še izboljšati, ali pa kaj jim je bilo všeč. Od tabora sem odnesel predvsem to, da je samo plezanje še najmanjši del alpinistične ture. Bolj pomembno je sama priprava na turo, izbira smeri, orientacija v smeri ter seveda samo varovanje. V prihodnjih letih bi definitivno tabor podaljšal na več dni, mogoče bi dodal več teoretičnih vsebin. Ter po mojem bi bilo boljše da bi se v navezi zamenjali vsak dan, da preizkusimo plezati z čim več različnimi soplezalci. Upam da se kmalu spet vidimo ter še čim večkrat.
- Žiga Zanoškar: Na dvodnevnem taboru mladih alpinistov na Kamniškem sedlu, ki je bil namenjen tečajnikom in pripravnikom alpinističnih klubov, sem si nabral lepe in dobre izkušnje, ki mi bodo vnaprej prišle še kako prav. Pod budnim očesom inštruktorja, ki nas je vedno varoval z vrha smo se med izmeničnim plezanjem tečajnikov in pripravnikov učili postavljanja lastnih sidrišč, varovanja soplezalcev, zabijanja klinov in vstavljanja metuljev ter komunikacije med plezalci. Poleg samega plezanja v navezah smo po koncu le-tega izvedli še skupno analizo vzponov, s čimer smo si izmenjali izkušnje, ki smo jih nabrali med plezanjem ter pridobljeno znanje tako še dodatno utrdili. Oba dva dneva sem plezal pod nadzorom inštruktorja Janeza Tonija, ki je bil prav tako odličen vodja tabora. Odlikujejo ga potrpežljivost, korektnost in želja po predaji znanja. Iz moje strani si zasluži vse pohvale. Oskrba in prijaznost na koči na Kamniškem sedlu je bila prav tako odlična. Edina stvar s strani samega tabora, ki bi jo bilo možno še izboljšati je, da bi trajal kakšen dan dlje. Na splošno pa lahko rečem le, da izkušnjo priporočam še vsem ostalim, ki se bodo opogumili in se na tabor v prihodnje prijavili.
- Alina Ledinek: To je bil moj prvi alpinističen tabor, ki je potekal v lepem ambientu Kamniškega sedla. Lokacija ponuja kar nekaj plezalnih opcij predvsm v Planjavi in Brani. V omenjenih smo plezali tudi mi. V večini smo plezali klasike. Smisel tabora je bil osredotočen predvsem na to, da se mlajše generacije bodočih alpinistov nauči čim varnejšega in pa suverenega gibanja v stenah. Če znamo nameščati varovanje v podrtem svetu, kjer se na dotik skoraj vse premakne ga bomo zagotovo znali tudi v težjem svetu, kjer je sicer opcij bistveno manj, so pa zato veliko bolj očitne, v klasikah pa bomo tako ali drugače našli veliko število starih klinov. Skratka, organizacija je bila odlična, zahvaljujem se Janezu ter ostalim inštruktorjem za veliko mero kooperativnosti. Tabori so super!
 |
|
