Letos lahko zopet govorimo o velikem številu obiskovalcev gora, letošnje leto se lahko primerja s »predkoronskimi časi«, torej letom 2019, ki je bilo marsikje rekordno. A letošnje leto je posebno tudi po tem, da je bilo zelo malo padavin že od zime naprej. Na kraških terenih z malo površinskimi vodami je vsak studenec in vsaka dežna kaplja dragocena. Sploh v vročih in suhih poletnih mesecih, ko je vode malo, potreb pa veliko. Precej koč se z vodo oskrbuje iz bližnjih izvirov, dobra tretjina pa potrebe po vodi zadovoljuje z zbrano deževnico.
Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Foto: Jošt Gantar/ Slovenia.info
V Sloveniji imamo 161 planinskih koč, od katerih jih po naših podatkih uporablja kapnico 55 (cca. tretjina). Od teh jih dobrih 10 dodatno dovaža vodo s cisternami, kjer je to zaradi dostopa možno. Največ koč ima urejen lastni izvir (približno 45 %), nekatere od njih kombinirajo tudi še s kapnico. Dobra petina koč pa je priključenih na javno vodovodno omrežje.
Varčevalni ukrepi v kočah
Suša se pozna pri delovanju planinskih koč, še posebno v visokogorju. Število obiskovalcev gora se je namreč povečalo, vode je zaradi sušne zime in pomladi manj, zato koče uporabljajo številne varčevalne ukrepe.
Roblekov dom na Begunjščici. Foto: Barbara Gradič Oset
Prvi varčevalni ukrepi pri uporabi vode so ukinitev tuširanja (pri kočah, ki to možnost sploh nudijo), zmanjšan pretok vode ali v izrednih razmerah celo popolnoma zaprtje vode za osebno higieno obiskovalcev. Pri kočah, kjer imajo rezervno suho stranišče, zaprejo uporabo sanitarijev na izplakovanje. Dodatno se zmanjša uporaba vode na minimum za osebje v koči, za splošno čistočo prostorov in kolikor se da pri samem delovanju kuhinje (kar pa ne sme vplivati na higienske standarde). Pri marsikateri koči (predvsem teh, ki so odvisne od deževnice), so uvedli sistem papirnate/kartonaste posode in pribora za enkratno uporabo, ki ne potrebuje čiščenja z vodo.
Najbolj kritično v okolici Triglava
Najbolj kritične razmere glede zalog vode so v planinskih kočah v bližnji okolici Triglava (Triglavski dom na Kredarici, Dom Planika pod Triglavom, Koča na Doliču) ter predvsem v kočah, ki so odvisne od deževnice.
Pri planinskih kočah z lastnim izvirom v splošnem ni večjih težav z izjemo nekaterih višje ležečih koč, kjer je vodostaj izvirov močno upadel.
Zasavska koča na Prehodavcih. Foto: Matej Ogorevc
Ob tem obiskovalce planinskih koč pozivamo, da pri obisku upoštevajo izredne razmere in varčujejo z vodo ter razumejo trenutne razmere.
- Obiskovalci gora se moramo zavedati, da nismo zadnji obiskovalci na koči. Zato v gorah za osebno higieno poskrbimo le toliko, da zadostimo najnujnejšim potrebam. Če pa v koči ni vode za osebno higieno, to sprejmimo z razumevanjem in strpnostjo.
- Priporočamo, da so vlažilni robčki v teh sušnih razmerah del osnovne planinske opreme. Ob tem pa velja pravilo, da smeti odnesemo s seboj v dolino!
- Z vodo ravnajmo premišljeno in se na pot iz doline podajmoe s kakšnim litrom vode več, v kočah pa porabimo kakšnega manj.
- Tuširamo se v dolini! Odpadne vode od tuširanja so onesnažene z milom in drugimi čistili, pa tudi ostanki sončne kreme. Vse to predstavlja vir onesnaženja okolice in okoliških podzemnih voda.
- Z željo zmanjšanja obremenilnega vpliva na okolje PZS priporoča, da obiskovalci za prenočevanje v planinskih kočah uporabljamo svojo posteljnino, ki jo prinesemo s seboj.
- V nahrbtnik lahko pospravimo navadno rjuho ali pa priročno spalno rjuho (dobite jo tudi v Planinski trgovini). Tako še dodatno zmanjšamo potrebe po pranju posteljnine v kočah ali transportu v in iz doline.
|