Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1235 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
- Avtobusna postaja Ajdovščina, čez Lokavec in mimo Slanega blata - 3 h.
- Avtobusna postaja Vrtovin, čez Guštin in mimo koče na Mali gori - 3 h 45.
- Avtobusna postaja Gojače, čez Školj Svetega Pavla in mimo koče na Mali gori - 3 h 30.
Z vlakom:
- Železniška postaja Ajdovščina, čez Lokavec in mimo Slanega blata - 3 h.
- Železniška postaja Cesta, čez Stomaž in Griže - 3 h 15.
- Železniška postaja Cesta, čez Stomaž in mimo koče na Mali gori - 3 h 30.
Z avtomobilom:
- Po lokalni in gozdni cesti iz Predmeje, mimo Resslovega spomenika, do parkirišča pred kočo, 9 km.
- Od Resslovega spomenika, v Predmeji, po SPP - 1 h 30.
- Iz Lokavca, mimo Slanega blata - 2 h 30.
- Iz Stomaža, čez Griže - 2 h 45.
- Iz Stomaža, mimo Koče na Mali gori - 3 h.
- Iz Kamnj, mimo Koče na Mali gori - 3 h.
- Iz Vrtovin, čez Guštin in mimo koče na Mali gori - 3 h 45.
- Iz Gojač, čez Školj Svetega Pavla in mimo koče na Mali gori - 3 h 15.
- Iz Trnovega pri Gorici, čez Vitovski hrib in Kucelj - 3 h.
- Iz Vitovlj, čez Vitovski hrib in Kucelj - 4 h 15.
| Opis postojanke
Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče.
V gostinskem prostoru je 45 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.
Razgled:
Od koče je razgled le proti jugovzhodu, z bližnjega razgledišča in golih vrhov pa je veliko širši. Proti severu in vzhodu vidimo obširno planoto Trnovskega gozda, Javornik, Nanos in Snežnik, v ospredju Otliško planoto s Predmejo in visokim robom, v katerem so Maj, Kovk in Podrta gora; v Vipavski dolini vidimo Ajdovščino, Vipavo, Podnanos, Vipavski Križ in druge kraje; na jugu seže pogled prek Krasa do Tržaškega zaliva, v tej smeri vidimo Vremščico in Trstelj; na zahodu je pod visokim robom Trnovskega gozda z vrhovoma Kucelj in Čaven spodnji del Vipavske doline, prek nje pa se pogled širi na Goriško pokrajino in Furlansko nižino ter ob jasnem vremenu še naprej proti Benetkam; na severu se razprostira Trnovski gozd z Malim Golakom, najvišjim vrhom te planote.
|
Planinska literatura
635|Škofjeloško, Idrijsko, Cerkljansko hribovje - 1:40.000, turistična karta z vodnikom;
703|Slovenska Istra, Kras in okolica - 1 : 50.000;
620|Slovenska planinska pot – III. del;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Iztokova koča pod Golaki (1261 m), po Slovenski planinski poti , 2.30 h
Pirnatova koča na Javorniku (1157 m), po Slovenski planinski poti , 9.30 h
Koča Edmunda Čibeja v Tihi dolini (945 m), 1.30 h
| Vzponi na vrhove
 Veliki Modrasovec (1355 m), 0.30 h
Mali Modrasovec (1306 m), 0.15 h
Kucelj (1237 m), 0.45 h
Čaven (1186 m), 1.30 h
Mali Golak (1480 m), po Slovenski planinski poti, 3.00 h
Sinji vrh (1002 m), po Slovenski planinski poti, 3.30 h
|
|
