Planinske koče so namenjene zavetju, počitku in okrepčilu obiskovalcev gora. Zaradi omejenih naravnih virov (voda, kurjava), odročnosti (električno omrežje) in občutljivega gorskega okolja, oskrbniki ne morejo ustreči vsem zahtevam obiskovalcev. Tudi sicer uporabljajmo storitve planinskih koč skrbno in varčno - s čim manjšo porabo energije, vode, smeti in hrupa. Bodimo obzirni do osebja in obiskovalcev, spoštujmo hišni red in nočni počitek. Privoščimo si topel in okusen obrok iz dnevne ponudbe koče, s seboj prineseno hrano pa pojejmo med turo. S tem zmanjšamo težo nahrbtnika, z ustvarjenim prihodkom pa omogočamo preživetje in vzdrževanje koče.
|
Častni kodeks slovenskih planincev pravi:
- Planinske koče (domovi, koče, zavetišča in bivaki) so namenjene zavetju, počitku, prehranjevanju in planinskemu usposabljanju. Želje in potrebe planincev so dokaj različne in koče - tudi najbolj udobne - niso opremljene in oskrbovane tako, da bi v njih lahko ustregli vsem njihovim zahtevam.
- Pri uporabi storitev planinske koče ravnajmo tako, da bomo porabili čim manj energije in vode ter povzročili čim manj hrupa in odpadkov. V koči bodimo obzirni do osebja in obiskovalcev in spoštujmo hišni red. V njej upravičeno pričakujemo domačnost, skromno zavetje in postrežbo, informacije o stanju poti in vremenski napovedi ter posredovanje obvestila v primeru nesreče. Prehranjujmo se v planinski koči, s seboj prineseno hrano omejimo na najmanjšo možno mero. S tem zmanjšamo težo nahrbtnika, z ustvarjenim prihodkom pa omogočamo vzdrževanje planinske koče.
- V planinskih kočah naj vlada vzdušje pristne planinske domačnosti in topline.
Osnovo za delovanje planinskih koč dajejo:
Zakon o gostinstvu, v 2. členu določa, da gostinsko dejavnost lahko opravljajo tudi društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. V svojem 4. členu pa med vrstami gostinskih obratov navaja tudi planinske in druge domove.
Zakon o društvih v svojem 25. členu pravi, da lahko društvo opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu društva, mora pa biti tudi povezana z namenom in cilji društva. Pridobitna dejavnost se lahko izvaja le kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva oz. za opravljanje njegove nepridobitne dejavnosti.
To pomeni, da planinska društva lahko upravljajo planinske objekte, ki so vezani na njihovo dejavnost in jo tudi financirajo.
Pravilnik o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih
- planinska koča I. kategorije,
- planinska koča II. kategorije,
- planinska koča III. kategorije,
- bivak,
- planinsko učno središče.
b) Upravljanje in poslovanje:
Upravljavec planinskega objekta določi način obratovanja. Planinske koče lahko obratujejo:
- vse leto,
- v glavni planinski sezoni,
- občasno,
- ob določenih dnevih.
Oznake odprtosti koč:
- OS - koča je stalno odprta,
- OSP - koča je odprta stalno, razen ob ponedeljkih,
- OPSNP - koča je odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih,
- OSNP - koč je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih,
- ONP - koča je odprta ob nedeljah in praznikih,
- ON - koča je odprta ob nedeljah.
Upravljavec planinske koče mora Planinsko zvezo Slovenije sproti obveščati o obratovanju planinske koče in se objavljenega režima obratovanja dosledno držati. PZS je dolžan obveščati o vseh spremembah najmanj 7 dni prej, razen v primerih, ko sprememb ni mogoče vnaprej predvideti. PZS spremembe objavi na spletnih straneh.
Osebje in oskrbniki koč:
Vsaka planinska koča mora imeti ustrezno število usposobljenega osebja. Z osebjem, ki dela v planinski koči, mora opravljanje dela potekati skladno z delovnopravno zakonodajo. Oskrbnik in osebje v planinski koči morajo biti seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi. Seznanjeni morajo biti s predpisi o varstvu pri delu, o požarnem varstvu, zlasti pa o načinu uporabe gasilnih aparatov, o ravnanju in hrambi plina ter drugih virov energije, z ukrepi za zmanjšanje vplivov planinske koče na okolje, o uporabi radijskih postaj in sredstev za obveščanje, ki se nahajajo v planinski koči.
Planinska zveza Slovenije izvaja usposabljanja za oskrbnike planinskih koč, kjer se obravnavajo teme, pomembne za obratovanje in vzdrževanje planinskih koč.
Osebje planinske koče mora poznati njeno okolico in biti seznanjeno z razmerami, tako da lahko daje obiskovalcem zanesljive informacije, pojasnila in opozorila o stanju poti, turah, razdaljah, vremenskih razmerah in drugih nevarnostih. Osebje mora o nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za zagotavljanje varnosti, obveščati Upravo RS za zaščito in reševanje na tel. št. 112, po potrebi in po svojih sposobnostih pa mora nuditi tudi pomoč pri reševanju.
Planinska koča mora imeti v času obratovanja na razpolago vsaj preproste tople jedi (enolončnice ipd.), čaj, brezalkoholne pijače in druge napitke.
Upravljavec planinske koče mora spoštovati sklepe UO PZS, ki določajo priporočene najvišje cene prenočevanja in oskrbe z uporabo lastne posteljnine, popuste pri prenočevanju, najvišje cene osnovne preskrbe v planinskih kočah in druga skupna določila za delovanje planinskih koč. Uporaba posteljnine pri prenočevanju v vseh planinskih kočah je obvezna. PZS priporoča, da za prenočevanje uporabljate svojo posteljnino ( planinska spalna rjuha, spalna vreča samo na podlagi odobritve oskrbnika), ki jo prinesete s seboj. Osebje planinske koče ima pravico do izvajanja nadzora - zloraba se kaznuje s trikratnim plačilom polne cene prenočevanja. Ceno za uporabo (najem) posteljnine določi upravljavec sam, koča pa mora imeti v prodaji tudi planinsko spalno rjuho za enkratno ali večkratno uporabo.
|
