Letošnja tema proslavitve mednarodnega dneva gora 11. decembra je »Ženske premikajo gore«. Ženske širom sveta imajo v gorskem okolju pomembno vlogo pri okoljevarstvu, pri socialnem in ekonomskem razvoju. Marsikje so ključne pri upravljanju z različnimi gorskimi viri, so vodilne branilke narave, imajo glavno vlogo pri ohranjanju tradicij in kulturne dediščine. Zaradi družbenih, socialno-ekonomskih ter klimatskih sprememb po vsem svetu ženske sprejemajo še večjo in pomembnejšo vlogo v gorskem svetu, a so mnogokrat zaradi številnih vzrokov spregledane in zapostavljene. Zaradi neenakopravnosti je mnogokrat status in potencial žensk premalo in nepravično izražen.  Na dan praznovanja mednarodnega dneva gora imamo tako priložnost za razmislek o dvigu enakopravnosti številnih vlog žensk v gorskem svetu.

Kako pomemben je gorski svet za človeka širom sveta, nam je pravzaprav kar jasno. Naj samo izpostavim dejstvo, da je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Gore so zanimive, atraktivne, vabljive, čudovite, mistične … Človek v gore zahaja z različnimi motivi že tisočletja. V času enaindvajsetega stoletja je človek v gorah prisoten že do te mere, da je njegova prisotnost tam marsikje škodljiva. Poleg širšega sistemskega problema globalnega segrevanja in posledic vplivov tudi na gorski svet, kjer se zgolj lokalno pravzaprav ne da storiti veliko. Iskati ustrezna ravnovesja med številnimi interesi sodobnega človeka ter ohranjanja gorske narave bo postajal vse večji izziv.

Današnjo družbo zahodnega človeka je težko razumeti. Ta je zelo kompleksna z neverjetnim vplivom hitro razvijajoče se tehnologije, ki vse bolj prodira v življenje sodobnega človeka. Gore postajajo človeku vse bolj kot nekakšen antistresor (pre)hitremu dolinskemu življenju. Obiskovanje gora že nekaj časa postaja množično. Marsikje premožnično. Samo pomislimo na avtomobilske prometne zamaške, kolone ljudi na številnih vrhovih, trume turnih smučarjev. Če to (pre)množičnost umestimo v celoten sektor turizma, lahko že nestrokovnjak ugotovi, da so vplivi na gorsko naravo znatni in ne nepomembni. Po drugi strani pa (lokalni) človek mora od nečesa živeti in turizem je vsekakor panoga, ki to omogoča. 

Zakaj sploh zahajati v gore? Večno vprašanje, kjer menda z iskanjem odgovorov ne pridemo daleč. Odgovori se skrivajo v notranjosti posameznika, ti pa so težko dosegljivi. Poleg očitnih razlogov kot so atraktivnost ter lepote gora, doseganje in preseganje lastnih ciljev ter ambicij, psihosocialni in rekreativni motivi. Pa saj to niti ni tako pomembno. Kar pa je pomembno, je vprašanje načina posameznikovega udejstvovanja v gorah. Tu pa posameznik lahko naredi veliko. Celo mora! 

Če kje, lahko posameznik v gorah relativno hitro spozna, da so vložek, delo ali celo garanje bogato poplačani. (foto Peter Vrčkovnik) 

Trajnostni razvoj. Besedna zveza, ki jo v povezavi z gorskim svetom tako radi uporabljamo. V pozitivnem smislu, ko iščemo vzdržne rešitve za številne izzive sodobnega človeka v odnosu do ohranjanja prvobitnosti gorskega sveta. Pa tudi v negativnem smislu, ko je beseda trajnost lahko zgolj floskula ali krinka določenih parcialnih interesov posameznikov ali celo gospodarskih združb.

Pri tej dilemi pa ugotovimo, da se pravzaprav vse začne, kot tudi konča pri posamezniku. Sami lahko in moramo izbirati prave načine pri načinu gorniškega udejstvovanja. Ko si izbiramo ture, ki smo jim dorasli, ko dosledno upoštevamo prepovedi gibanja zaradi vidikov varovanja narave, ko uporabljamo transportna sredstva kot je predpisano ... Nenazadnje tudi kako se izražamo v virtualnem svetu. Pa ne gre zgolj za prostočasne aktivnosti, pravzaprav še bolj, ko smo nosilci ali izvajalci pridobitnih, kapitalskih ter odločevalskih moči.  

Bodimo odgovorni, pa bo trajnost bolj sama po sebi umevna. Žal, dandanes pač ni. In s svojim odgovornim, pa dodajmo še trajnostnim vedenjem, ko govorimo v življenju v dolini ali v gorah, bo marsikaj drugače. Morda malo pretirano idealistična misel. A zlasti, ko človek zahaja v gore, bi moral iskati določene ideale.

Izpostavljajmo pomen pravih in plemenitih vrednot. Vzgajajmo otroke v odgovorne posameznike, spreminjajmo na boljše šolske, službene ter ostale sisteme, učimo se in sprejemajmo dobre in spreminjajmo slabe prakse, pravzaprav se zazrimo sami vase in ozaveščajmo dobro in poskušajmo predrugačiti slabo. Stremimo k boljši različici samih sebe.   

»Če želiš spremeniti svet, najprej spremeni sebe,« pravi rek nekega misleca. Nekje je treba začeti! Pa začnimo pri sebi. Če kje, lahko posameznik v gorah relativno hitro spozna, da so vložek, delo ali celo garanje bogato poplačani. Pa ne z denarjem, s tistim notranjim zadovoljstvom, ki nam ga gore dajejo, ko zahajamo tja gor. Doseženi vrhovi, čudoviti razgledi, zdravje, stiski rok, iskreni nasmehi, notranji mir so nesnovni kapital, ki ga črpamo v gorah. Naša naloga pa je, da ga naknadno v dolinskem življenju oplemenitimo in konkretno uporabimo.