Koča na Hleviški planini (815 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Idrija, po SPP - 1 h 15.
- Avtobusna postaja Kočevše, čez Blaškovo planino - 1 h 30.
Z avtomobilom:
- Po lokalni cesti iz Idrije proti Čekovniku, po 6 km odcep gozdne ceste desno do parkirnega prostora pod kočo, 2 km, do koče - 5 min.
- Iz Idrije, po SPP - 1 h 15.
- Od Divjega jezera, ob Idrijci in čez Čekovnik - 2 h.
- Po lokalni cesti Idrija-Čekovnik-Vojsko, do domačije Podobnik, čez Blaškovo planino - 1 h.
- Po lokalni cesti Idrija-Vojsko, do domačije Kočevše, čez Blaškovo planino - 1 h 30.
| Opis postojanke
Delovni čas:
- petek: 16.00 - 22.00
- sobota: 7.00 - 22.00
- nedelja in prazniki: 7.00 - 19.00
Izven delovnega časa je odprta zimska soba s štirimi ležišči.
Koča stoji ob zgornjem robu velike jase malo pod vrhom Hleviške planine, enem izmed vrhov hribovitega območja med Idrijco in Nikovo. Prvo postojanko so idrijski planinci uredili v hiši, ki so jo odkupili od gozdarja Križiča in jo odprli 20. julija 1948. Hleviška planina je priljubljena izletniška točka Idrijčanov in točka na Slovenski planinski poti, zato je koča kmalu postala premajhna. Leta 1953 so poleg stare začeli graditi novo, večjo kočo; odprli so jo 19. junija 1955. V koči so pozneje marsikaj izboljšali: leta 1975 so napeljali vodovod, leta 1979 pa so jo temeljito obnovili. V letih 1985 do 1989 je PD Idrija kočo povečalo in posodobilo: zgradili so prizidek, posodobili notranje prostore in uredili zunanjost stavbe. Slovesna otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 18. junija 1989 ob praznovanju 85-letnice PD Idrija. Ponovna temeljita obnova je potekala v letih 2000 - 2005, ko je bila 50 letnica otvoritve koče. Urejena je tudi zimska soba s štirimi ležišči. V zadnjih nekaj letih je bila posodobljena kuhinja, urejeno otroško igrišče in postavljena odprta nadstrešnica ob koči.
V dveh gostinskih prostorih je 45 sedežev, točilni pult, nekaj sedežev postavijo tudi pred kočo; v treh sobah je 19 postelj ter še dodatnih 10 na skupnih ležiščih. Gostinski in spalni prostori so ogrevani s pečjo, oziroma centralno kurjavo; WC, tuš, umivalnica s tekočo vodo, elektrika, internet, defibrilator.
Žigi Slovenske planinske poti, Idrijsko cerkljanjske planinske poti in Slovenske turnokolesarske poti se nahajajo v skrinjici, obešeni pod nadstreškom drvarnice.
Razgled:
Obširnejši razgled je z bližnjega travnatega vrha Hleviške planine. Proti vzhodu vidimo v bližini Idrijo, nad njo Gore, desno pa Medvedje Brdo; na južni strani se nad ozko dolino Bele dviga Črnovrška planota z Javornikom in Špikom; proti jugozahodu in zahodu vidimo samotne kmetije v Čekovniku, razloženem hribovitem naselju med Idrijco in Nikovo, zadaj pa severna pobočja Trnovskega gozda z Golaki; severozahodno sta Vojskarska planota in Jelenk, v bližini je dolina ob potoku Nikova, naprej pa vidimo del razloženega naselja Kanomlja; proti severu so pred nami Porezen, Črni vrh nad Novaki, Blegoš, Ratitovec, Bevkov vrh, Ermanovec, Stari vrh in Lubnik, obzorje pa zapirajo Julijci s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe. |
Planinska literatura
635|Škofjeloško, Idrijsko, Cerkljansko hribovje - 1:40.000, turistična karta z vodnikom;
620|Slovenska planinska pot – III. del;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
544|Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Iztokova koča pod Golaki (1261 m), po Slovenski planinski poti , 7.00 h
Pirnatova koča na Javorniku (1157 m), 8.00 h
Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1235 m), po Slovenski planinski poti , 9.00 h
| Vzponi na vrhove
 Hleviška planina (908 m), 0.15 h
Mali Golak (1480 m), po Slovenski planinski poti, 6.15 h
|
|
