TIK PRED ŠESTO
Tatre, najvišja gorska veriga Karpatov. Niso to ravno granitne plošče, ki se bohotijo nad Chamonixom, jebice in kline pa ravno tako dobro sprejemajo, če ne še celo bolje - kar smo nekatere (prvič) dodobra spoznale v dneh, ki so sledili. Na južni, Slovaški strani so prečudovite planote - ki kar kličejo po turnem smučanju in smo jih občudovale na poti do naše prve točke - apartmaja. Severna stran Tater ima veliko strmih sten. Najvišji vrh Poljskih Tater je Rysy (2499m), ki se dviga nad dolino Ribjega potoka, nad dolino, ki je bila naš cilj. Dolina je znana po jezeru Morsko oko ki je največje v Tatrah. Ime jezera Morsko oko izvira iz legende, ki pripoveduje, da bi jezero naj bilo preko podzemnega kanala povezano z morjem. Za prečkanje jezera smo potrebovale 20 min, pa ne s čolnom, imele smo to srečo, da je bilo zamrznjeno in se ga je dalo prečkati brez večjih skrbi, no vsaj prve 4 dni, kar nam je dostop skrajšalo za dodatnih 15 min.



V apartmaju je vsaka natlačila nahrbtnik, ali dva. V tetrisu smo zjutraj vse zložile v kombi - našo »kočijo« (od vstopne točke po dolini vozijo kočije), za katerega smo si od samega začetka želele, da bi nas popeljal vse do koče kjer smo bivale. In ker jezika nismo šparale, so se nam na vstopni točki v nacionalni park narisali ogromni nasmeški, saj nam je prijazna gospa dovolila dostavo do koče.



Anja in Alina, ki sta bili naveza za tisti dan sta odpeljali kombi v dolino. S Sašo sva bili zadolženi za urejanje čimprejšnje nastanitve v sobe in prijavo (recepcijo odpirajo še le ob 9. uri), vmes sva čas izkoristili za »mednarodne odnose«, predvsem pa zbiranje informacij o razmerah in smereh, ostale pa so se odpravile svojim nedeljskim ciljem naproti.



V ponedeljek je bil dan za adrenalin tako za tiste, ki so se odločile za plezanje v 900 metrski steni Mięguszowieckiego Szczytu Wielkiego (MSW), kot za druge, ki smo malo pred šesto hitele z naročanjem večerje »to-go« ob grožnjah, da se blagajna zapre čez minuto.



No, v naslednjih dneh, je bilo to že čisto nekaj običajnega. Me smo vedele kaj naročati, oni pa so se tudi navadili, da so se vsaj 2 punci znašli tik pred šesto pri pultu in oddajali naročilo za »to-go«.



Tako so si dnevi sledili, temperatura je počasi rastla, razmere so se slabšale in jezero počasi odtajalo. Od jutra do večera smo sledile svojim željam in se preizkušale. Skrbele druga za drugo, predvsem da katera ni ostala lačna in da so se naročili dobri obroki, ki so pripomogli k glikogenskim rezervam.



Za konec pa smo se ustavile še v Zakopanah in proslavile uspešen teden.



Zahvale Anji za organizacijo tabora, za odlično planiran in voden tabor, pod njenim vodstvom je imela vsaka možnost preizkušati svoje meje in izpolnjevati svoje cilje!



Dano priložnost smo zajele z veliko »šeflo« in uživale v vsakem danem trenutku - Najlepša hvala Planinski zvezi Slovenija in Komisiji za alpinizem, ki je omogočila osmim ženskam nepozaben teden v tujih gorstvih in nas s tem spodbudila k uresničevanju večjih ciljev in sanj.

Vtisi udeleženk

Jakopič Martina
Ženskega tabora sem se udeležila prvič. Najbolj me je prepričala lokacija ter pozitivni vtisi naših fantov, ki so se tabora udeležili jeseni. Tatre so nam ponudile veliko različnih smeri in vrhov, ki so nam omogočili nameščanje dobrih varovanj v granitu, zmrznjenih travah in snegu. S puncami smo preživele pester teden, kjer sem pridobila veliko novih izkušenj in dodatnega poguma pri plezanju v zimskih razmerah. Cilj je, da pridobljene izkušnje prenesem še v slovenske stene. Kljub visoki motivaciji in planu, brez "rest-daya", smo sredo izkoristile za druženje v koči. Pozitivna plat tabora je bila, da sem imela možnost plezati z različnimi soplezalkami.
Hvala Anji in Patriciji za odlično vodenje tabora ter ostalim puncam za super družbo.

Jakopič Veronika
Ženskega zimskega tabora sem se udeležila prvič in zagotovo ne zadnjič. Ko sem izvedela, da bo zimski tabor potekal v Tatrah sem bila zelo vesela, saj sem o plezanju tam že veliko slišala, čeprav sem vedela, da smeri niso lahke. Teden v Tatrah nam je ponudil odlične pogoje za učenje plezanja zimskih smeri in novih poznanstev. Tabor je bil zares super izkušnja, saj sem pridobila veliko novega znanja, ostalo pa mi je še veliko nepreplezanih smeri, za katere se še zagotovo vrnem. Hvala Anji in Patriciji za odlično organizacijo tabora!

Kešar Urša
Na tabor sem se prijavila s kar globokim strahospoštovanjem do lokacije, o kateri sem predvsem veliko prebrala. Vendar sem si želela iti preverit in pogledati, kako je tam v resnici, kljub temu da nekih izkušenj v mešanem plezanju nimam. Želja po nečem novem in vedenje, da bo ponovno sproščeno okolje s samimi puncami, kjer ni pričakovanj ekipe/okolice, le pričakovanja do sebe (pa še ta ne tako stroga), je zmagala nad strahom. Tabor je absolutno presegel moja pričakovanja v vseh razsežnostih - tako glede organizacije, kot same ekipe, plezarije, vzdušja in na koncu tudi glede psiholoških pritiskov (ki jih ni bilo!). Zaradi sproščenega okolja, je plezanje potekalo sproščeno, kar je botrovalo k temu, da je marsikatera punca presegla svoja lastna pričakovanja o tem kaj pravzaprav zmore. To pa je sigurno velik korak k napredovanju, višanju motivacije in temu, da si zaupaš. Da ugotoviš, da zmoreš, ker si zaupaš. Res najlepša hvala Anji in Patriciji za organizacijo in vodenje, KA PZS za finančno podporo in pozitivno spodbudo, ter puncam za tako super vzdušje! Res škoda, da je tako hitro minilo. Upam, da se še kdaj kam odpravimo.

Kržišnik Mina
Pri osmih ambicioznih puncah, s pozitivno energijo, ljubeznijo do plezanja, do stresanja šal, predvsem pa z željo po preseganju lastnih meja, drugače sploh ni moglo biti. Prav nič ne bi spremenila, to da je bil tabor ženski pa je dodalo piko na i vzdušju, zagnanosti in borbenosti. Toliko se že dolgo nisem presmejala.

Anja nas je s svojim odličnim vodenjem, spodbudo in zaupanjem v nas (ki ga morda katera prej ni imela toliko), uspela pripeljat do tega, da smo zaupale vase in druga v drugo, s tem pa vsak dan posegle še malo višje in bile še malo bolj drzne. Besedo "respect" smo slišale od marsikaterega Poljskega alpinsta, ki se je čudil nad osmimi suverenimi dečvami, ki so vsako jutro eno uro pred vsemi ostalimi prebivalci koče, že dirjale čez zaledenelo jezero proti stenam poljskih Tater, ki ponujajo odlično, a zahtevno zimsko plezarijo. Tudi v kuhinji so se hitro navadili, da smo vsak dan za kako navezo, ki še ni izplezala iz stene, večerjo vzele za sabo.

Moj cilj tabora je bil premaknit kakšno od svojih meja in ta možnost mi je bila dana v torek z Martino, ko sva v enakovredni navezi uspešno opravili s smerjo Rysa Strzelskiego - zame prva granitna smer nasploh, in tudi prva 5+ / M5+ (no, glede na vso energijo, ki sem jo pustila v spodnjem dimniku, se mi je tedaj zdelo še malo več :) Ob tem, da so naju v smeri preizkušali še dežni in snežni oblaki, da moker sneg v smeri ni dopustil hitrega napredovanja in, da v smeri skorajda ni bilo nameščenega varovanja, sva z Martino uigrano (pa čeprav prvič skupaj v navezi) poleteli čez smer.

Domov prihajam še bolj navdušena nad mixi, granitom, Tatrami, pridobila sem dodatno mero poguma in samozavesti, željo po dodatnih ciljih, precej kondicije, izkušnje v raznolikih terenih in težkih razmerah, predvsem pa 7 neprecenljivih novih prijateljstev.

Komisiji za alpinizem in PZS-ju hvala za dano možnost, slava Anji in pomočnici Patriciji - res vrhunski teden, hvala še enkrat, pa kdaj gremo spet? :)

Ledinek Alina
S puncami smo se teden dni mudile na Poljski strani Tatranskih Vršacev. Odšle smo iskat svobodo in jo nenazadnje tudi vsaka po svoje našle.

Sama sem tja odšla brez večjih pričakovanj, saj nisem vedela kaj me prav za prav čaka. Seveda pa je bila želja po čim boljši plezariji ves čas prisotna. Ta pojem je sicer zelo relativen in od izkušenejših alpinistk sem se naučila, da dobre plezarija ne predstavljajo le visoke ocene in dolgi metri, predvsem jo predstavlja avantura sama, nizanje takih in drugačnih vzponov, s katerimi si daljšamo prepotrebno kilometrino. Tatre so mi dale veliko, vsak dan so se stvari prestavile korak naprej, predvsem pa so se zadeve vedno poklopile!
Hvaležna sem, da sem bila del tega norega/nepozabnega doživetja, ekipa je bila super, plezale smo dobre smeri, premikale smo meje.

Upam, da se čimprej navežemo na vrv.
Še enkrat hvala Anji, hvala PZS-ju in KA za podporo, hvala puncam!

Petek Anja
Visoke Tatre...področje, ki ga ni za podcenjevati. In če o tem še nisem bila dovolj dobro seznanjena iz kakšnih od zgodb, pa sem lahko to na lastni koži preverila novembra na taboru KA.

A da bi dekleta kompleksnost odvrnila, o tem nisem razmišljala, ko se je oblikoval plan za ženski zimski tabor v tujini.

Pri dekletih je na nepoznanem terenu prišel do izraza notranji vzgib oz. želja po »biti drzen/a«- seveda v okviru zmogljivosti vsake posameznice. Namreč Tatre te lahko pustijo tudi odprtih ust, ko se nameniš že v krajšo klasiko in tam pride do izraza koliko si zaupaš orodjariti, zabijati cepine v strme trave, pohodit slabo razčlenjene granitne plate, samostojno nameščati varovanje in iskati prehode v neopremljenih »klasikah«.

Iz dneva v dan smo se v kočo ob jezeru vračale z novimi znanji, novimi borbami in novimi zgodbami in prav vsako od teh so spremljali iskrivi nasmeški.

Čestitke vsem udeleženkam!

Podlipec Saša
Za ženski tabor v Tatrah lahko povem, da je bilo nepozabno, v plezalnem in družbenem vidiku. Spoznala sem svoje meje, odprl mi je svet zime še z druge perspektive in sem zelo vesela, da sem se ga udeležila. Glede plezanja sedaj vem, da ne bo več problem suhe skale pozimi, ker komaj čakam, da spet splezam mix. Zahvalila bi se vsem puncam, za odlično izkušnjo in dobro voljo komaj čakam, da se začnejo uresničevati plani, katere smo si zadale. Hvala Anji za organizacijo in KA za sprejem na tabor.

Verdev Patricija
Tatre, destinacija, ki sem jo želela obiskati že kar nekaj časa. In razpis tabora me je zelo razveselil. Izbrana dolina je bila super, saj ponuja raznolike smeri za vse okuse. Fantastičen tabor! Imele smo se noro dobro. Res se je vse poklopilo in udeležba na tem taboru je bila za zaključek zimske sezone edina prava odločitev.
Hvala vsem, ki ste omogočili top vikend v Tatrah.

Opravljeni vzponi:

19. 3., NED

• Mięguszowiecki Szczyt Wielki (MSW), Starek-Uchmanski M7-, 180m, Ledinek (A0) in Petek
• Mnichowy Taras, Wesolej zabawy, M4+, 200m, Podlipec in Verdev
• Mnichowy Taras, Žlebem Szecowki, I, 120m, Podlipec in Verdev
• Mnichowy Taras, Kuluar Kurtyki, WI3, 120m, Podlipec in Verdev
• Bula pod Bandziochem, Kajsikcosik, M4, 220m, Jakopič M. in Jakopič V.
• Bula pod Bandziochem, Swiatlo w tunelu var. Kajsikcosik M4+, 220m, Kešar in Kržišnik

• Mięguszowiecki Szczyt Wielki (MSW), Direttissima, 4+/5, 900m, poskus, Kržišnik in Podlipec
• Mieguszowiecki Szczyt Posredni, Droga Heinricha, IV+, 300m, poskus, Jakopič M. in Jakopič V.
• Kazalnica Mieguszowiecka, 2156m pristop, Jakopič M. in Jakopič V.
• Bula pod Bandziochem, W samo poludnie var. izstopa Obozova cesta, 5+, 200m, Ledinek in Verdev
• Mięguszowiecki Szczyt Wielki (MSW), Filar MSW, M5+, 1000m, Kešar in Petek

• Mnichowy Taras, Rysa Strzelskiego, M5, 220m, Jakopič M. (A0) in Kržišnik
• Kazalnica Mieguszowiecka, Korosadowicz, 3/4, 500m, Jakopič V., Ledinek in Verdev

• Grzeda Mieguszowieckiego Szczytu Czarnego, Sprezyna, M7, 300m, Petek in Podlipec
• Rysy, 2499m in Nižnie Rysy 2430m, pristop, Kešar

• Grzeda Mieguszowieckiego Szczytu Czarnego, Cien wielkiej gory var. Salyga-Popko, M6, 400m Kržišnik in Petek
• Mnichowy Taras, Wesoley zabawy, M4+, 200m, Jakopič M. in Kešar
• Cubryna, Talon na balon, M5, 350m, Ledinek in Verdev
• Mnichowy Taras, Rysa Strzelskiego, M5, 230m, Jakopič V. in Podlipec

• Bula pod Bandziochem, Swiotlo w tunelu var. Ksjsikosik, M4+, 220m, Jakopič M. in Petek

Poročilo pripravila Patricija Verdev