PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


torek, 4. julij 2023, ob 0. uri

Nasmejani obrazi slepih in slabovidnih planincev na Ratitovcu

Za vsak obisk gora se moraš različno prilagoditi glede na spremljevalca. Slepi in slabovidni povemo svoje navade, želje, vendar pa vsak spremljevalec dela na svoj način. Jaz se po navadi spremljevalca držim z levo roko, v desni pa imam palico, vendar včasih teren ne dopušča takega načina hoje. V takem primeru moram pač iz svojega kalupa, se potruditi prilagoditi in počasi navajati na drugačen način hoje. Lahko rečem, da nam to vse bolj uspeva in z vsakim vzponom in sestopom z gora je sreča nepopisna.

V nedeljo, 18. junija smo se slepi in slabovidni planinci pod okriljem inPlaninca pri PZS odpravili na 48. etapo SSP po SPP na1678 m visok Ratitovec. S svojimi spremljevalci, prostovoljci in vodniki, nabralo se nas je kar 38, smo pot začeli v vasici Prtovč in verjetno smo marsikaterega domačina zmotili pri nedeljskem zajtrku, saj smo našo pot začeli s himno, ki se je ubrano slišala iz naših ust. Vzpon smo nadaljevali preko Podna. Pot je bila zelo raznolika, saj smo hodili po gozdnih, travnatih in kamnitih poteh. Malo pod vrhom so nas pričakale tudi jeklenice, kar pa za slepe ne predstavlja velikih težav. Prej bi rekla, da so nam v oporo ker enostavno slediš planinski poti in imaš večji občutek kam in kako stopiš.

Ratitovec_2
Na sliki skupina planincev hodi po cesti v ozadju je spomenik, cerkev in hrib, arhiv inPlaninec

Pri koči smo se malo okrepčali in nastavljali zadovoljne obraze sončnim žarkom, čeprav je bilo kar precej vetrovno, pa saj se za tako višino že kar spodobi. Spremljevalci so nam opisali prekrasen razgled na Julijske Alpe, Karavanke in Škofjeloško, Cerkljansko hribovje. V dolino smo se vrnili preko planine Pečana, kjer smo najprej zaslišali zvončkljanje, kasneje pa tudi videli »lastnike« zvoncev. Kravice so seveda že prišle na sezonsko pašo. Spust smo nadaljevali preko Razorja, kjer se je lenobno sončil približno 70 cm dolg modras in ker se mu ni nikamor mudilo smo ga uspeli še fotografirati. Rahlo utrujeni a neizmerno srečni smo pohod zaključili na samem izhodišču v Prtovču.

Ratitovrc_modras
Na sliki na travi kača, foto Ludvik Veber

Na naših pohodih je vedno priložnost za vseživljenjsko učenje. Današnji pohod je zadnji v nizu dogodkov Tednov vseživljenjskega učenja. Melita se je v letošnjem letu pridružila našim pohodom Skupaj v hribe in razkrila, kaj se je naučila: »Veliko smo se pogovarjali in vedno sem vesela takih sproščenih klepetov. Izvedela sem imeni dveh rožic ranjak in pogačica.«

Ratitovec__3_
Na sliki skupina planincev v raztegnjeni koloni hodi po travnatem pobočju v desnem delu so krave za njimi smrekov gozd, arhiv inPlaninec

Nejcu je bil najbolj zabaven izraz »pohodniške mine«, ki je zamenjava za kravjake. Če le utegne se pridruži pohodom, na katere izmed njih tudi priteče. Tokrat je tekaške copate zamenjal za gojzarje. Njemu ljubo naučeno s pohoda je: »Drug način prostovoljnega dela in na sploh spoznanje, da je potrebno razmišljati izven okvirja in biti ustvarjalen. Tudi če smo morda bili izven poti, smo našli pot do doline. Novost pa tudi nova osvojena gora, planina, hrib.«

Ratitovec__4_
Na sliki roka drži za jeklenico, pet planincev se vzpenja po kamnih, v levem delu sta dve skali, arhiv inPlaninec

Med navdušenimi pohodniki akcije Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti je tudi Anja, ki je svojo planinsko dogodivščino opisala: »Tako kot vedno je bil dan prežet s smehom, dobro voljo in odločnim korakom, da nam tudi tokrat vzpon uspe. Ker je letos evropsko leto veščin in spretnosti ter se v okviru tega odvijajo številni projekti vseživljenjskega učenja so naši vzponi pomembni in prinašajo v življenja udeležencev pohodov marsikatero »novo« veščino ter spretnost.

Ratitovec__2_
Na sliki v ospredju na travnatem pobočju skala z markacijo, ki se ji približuje kolona planincev, ki se vijejo kot kača z vrha, v levem zgornjem kotu se vidi koča, arhiv inPlaninec

Tekom pohoda na Ratitovec kot tudi na drugih naših vzponih, se učimo potrpežljivosti, poslušanja drug drugega in izvemo marsikaj novega o slovenskem planinskem raju. Zelo poučno se mi zdi znanje o rastlinstvu v gorah in o zdravilnih učinkovinah posameznih gorskih rožic. Zanimivo je, ko pravzaprav izvemo, da nas že sama narava obdarja z neštetimi darovi in da z njeno pomočjo lahko živimo bolj zdravo in samooskrbno. Na žalost pa nam pogostokrat primanjkuje znanja za tovrstno poznavanje narave in njenih zdravilnih darov.
Dar je že to, da ob vzponih lahko uživamo ob zvokih narave, dihamo sveži zrak in se ob enem družimo in med seboj ter skozi pogovore izmenjujemo različne izkušnje življenja. Vzpon na Ratitovec nam je dal nova spoznanja in v dolino smo prišli ponovno »zluftanih« misli in novih spominov, ki bodo krasili življenjski mozaik vsakega izmed nas.«

Ratitovec__5_
Na slik pred cerkivo je skupina planincev, v ospredju je zastava inPlaninec, arhiv inPlaninec

Zaključek poti - Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na Debelem Rtiču 23. septembra 2023, ob slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Ta dan bo praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. obletnice Planinske zveze Slovenije. Rezervirajte si datum 23. september in pridite z nami!


zakljucek_poti_23.__september_2023
Na sliki vabilo na Zaključek poti - slepi in slabovidni planini po Slovenski planinski poti, 23. septembera 2023

Besedilo zapisala Irena Temlin

https://pzs.si/novice.php?pid=16448 23. 11. 2024