Dom pod Storžičem, do katerega nas pripelje cesta, ki je bila zaradi neurja prejšnjega dne pogojno prevozna, se je svetil v leseni podobi, pred njim pa množica veselih invalidnih planincev in njihovih spremljevalcev - prostovoljcev, ki se odločijo po svoji svobodni volji, da bodo pomagali drugim in ob tem tudi sami osebnostno rastli in pridobivali dragocene izkušnje. Brez prostovoljcev slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani in nevrorazlični AMA, ne bi imeli priložnosti, ki jih za njih inPlaninec ustvarja, da bi pomislili, kaj šele izpeljali, kakšno tako drzno misel, kot je bila pred tremi leti ideja o prehojeni Slovenski planinski poti.
Na sliki skupina inPlanincev pred planinskim domom, arhiv inPlaninec
Slepi in slabovidni inPlaninci so se v petek, 14. julija 2023, odpravili na Storžič, ki je bil za mnoge pohodnike s svojimi 2132mnv nov osebni višinski rekord, zato tudi neizmerno veselje vsakega pohodnika, ki je prišel na vrh do prepoznavnega simbola na Storžiču, velikega križa. Naš Jurček je za pohod izbral pot od Doma pod Storžičem čez Škarjev rob, ki velja za težjo označeno tudi z namenom, da vidimo, kako smo pripravljeni za vrhunec letošnjih pohodov, ki ga že dolgo vsi z veseljem pričakujemo in končnoooo...18. julija 2023 obiščemo simbol in ponos Slovenije Aljažev stolp na Triglavu. Verjamem, da je vsak posameznik pripravljen najbolje, kolikor je lahko in da nam bo vsem uspelo podreti nove osebne višinske rekorde, saj v tako enotni, homogeni in srčni skupini tolikih ljudi, te enostavno ponese naprej. Sam opažam, da z vsakim novim pohodom, ki se ga udeležim vsi skupaj rastemo kot osebe, ljudje, gradijo se nove pristne vezi, vzpostavljajo nova in utrjujejo stara poznanstva, čutiš same pozitivne vibracije, ki ti napolnijo dušo in telo z energijo ter srečo, ki te drži močneje še dneve po pohodu. Pri inPlanincu ni razlik, pridemo, hodimo in odidemo domov kot eno, starejši, mlajši, neinvalidi, invalidi, manj žejni, bolj lačni, vsi plešemo, pojemo, se objamemo kot ENO.
Na sliki gorske cvetlice, ki rastejo na skali v ozadju se dvigujjeo gore, arhiv inPlaninec
Ko na vrhu Storžiča naredimo tisti, ko smo malo bolj na direkt, špalir za one, ki se šparajo za Triglav, po poti proučijo še kakšno rožico, radi pojejo in se več hidrirajo v senci in zato pridejo malo kasneje in zaploskamo vsakemu ter iskreno stisnemo roko si rečem, Gorazd to je to, zato hodiš v hribe, kar si iskal, to si našel, to so tvoji ljudje, doma si. Sam sem bil med prvimi nazaj pred Domom pod Storžičem zato sem imel možnost spremljati prihod posameznih pohodnikov na cilj. Uau, iskreno sem ponosen na vsakega posameznika, ki je prišel zato smo začeli ploskati in glasno izražati čestitke vsakemu naslednjemu, ki je prišel. Zelo sta me pozitivno presenetila naša najmlajša pohodnika Brina in Gal, ki sta prišla do cilja med prvimi, »Uau sem si rekel to sta Birna in Gal,« in začel ploskati, da je bolelo, začutil sem ponos na otroka, kot da sta moja, sledili so še ostali in več ko nas je bilo, bolj glasno in iskreno dobrodošlico je dobil naslednji. V spomin se mi je vtisnilo tudi, ko je nazaj do doma prišel Predsednik KPŠRD »Karel Jeraj« in avtor himne slepih in slabovidnih po SPP, Odločen korak Miha Jakopin in imel čast prejeti najglasnejši aplavz in recimo ovacije. Ko sta s spremljevalcem hodila proti nam je spremljevalec Miho postavil predse in ga tako vodil pred nas, tako iskreno srečnega nasmeha in izžarevanja energije ne vidiš pogosto po prehojeni taki turi, bravo Miha.
Na sliki jeklenic za katero se drži planika s čelado in gled pod noge, arhiv inPlaninec
Zaradi takih ljudi, gest in dejanj inPlaninec raste in sam verjamem, da bo šel le še navzgor. Vse to, pa nam omogočajo srčni ljudje, ki nosijo v sebi nekaj več in to več lahko začutiš ni potrebno imeti vida, zato iskrena hvala vsem prostovoljnim vodnikom, spremljevalcem za to, da mnogim dejansko uresničujete sanje in delite svoje oči z nami, ki nam niso bile dane zdrave. Jurček Nowakk in Marjeta Čič sta gonilna sila inPlaninca, ki sta lahko za zgled vsem organizatorjem raznih prireditev, izletov, koncertov, predsednikom društev in njihovim članom raznih odborov, saj s svojim delovanjem in energično voljo, katero občudujem, vedno poskrbita za to, da vse teče kot je treba, tudi če kaj ne gre po planu A uredita zadeve s planom B,C,D ali M, da se niti ne opazi, da kaj ni šlo po planu. Zato le srčno upam, da se v raznih organizacijah in društvih opogumijo še drugi funkcionarji oz. posamezniki, ki bi bili pripravljeni pomagati slepim in slabovidnim ali nasploh invalidom priti vsaj do možnosti, da lahko uresničujemo svoje sanje, katere za zdravega človeka lahko, da to niso, ker za zdravega je gorništvo lahko samoumevno.
Na sliki skupina inPlanincev na vrhu Storžila pri križu, arhiv inPlaninec
Nekaj prilagajanja, malo poguma, senzorje in koncentracijo na 110% in je šlo. Po pohodu smo se še malo pošalili na ta račun, ko je Jurček omenil ja gluh slepega lahko vodi, če bi slep gluhega bi bil pa že izziv. Hja, z Igorjem sva rekla, da lahko še kdaj greva skupaj sama, če probava pa javim, kako je šlo ali pa ni šlo. Igorju sem seveda zelo hvaležen, ker me je dobro spremljal in mi pomagal na poti, super človek in vesel sem, da sem se lahko pogovarjal tudi z Igorjem, čeprav še ne znam slovenskega znakovnega jezika.
Na sliki v ospredu trije planinci v skalah, arhiv inPlaninec
Iz te zgodbe se lahko vsi nekaj dobrega naučimo, le odpreti moraš um in srce, se znebiti predsodkov in dodati malo poguma, sodelovanje dela čudeže, zato iskrena hvala Jurčku, velik in pogumen človek je sposoben takšnega zaupanja in dobrega občutka za ljudi, da tako dobro oceni, kdo bo funkcioniral skupaj in kdo ne. Zato vso spoštovanje z moje strani.
Na sliki skupina planincev med spustim med skalami, arhiv inPlainec
Pohod na Storžič z inPlanincem je bil zame poseben, zaradi dogodkov, ki sem jih malo opisal a bilo je še veliko tega, kar mi bo ostalo v zelo lepem spominu. Hvaležen sem vsem in ponosen na vsakega posameznika, ki je dosegel svoje na tem pohodu, občudujem ta žar, pogum in rast v pohodnikih inPlaninca in vsem nam želim iskreno, da bomo še naprej kot eno, drug drugemu, spodbuda, pomoč, sreča in veselje. HVALA inPlaninec, najboljše šele pride.
Zaključek poti - Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na Debelem Rtiču 23. septembra 2023, ob slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Ta dan bo praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. obletnice Planinske zveze Slovenije. Rezervirajte si datum 23. september in pridite z nami!
Na sliki vabilo na Zaključek poti - slepi in slabovidni planini po Slovenski planinski poti, 23. septembera 2023
|
